Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor, gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, na podlagi katerega se zahteva izbris spornih pravic iz zemljiške knjige in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa je spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Mariboru. Navaja, da tožeča stranka zahteva presojo ničnosti pogodbe na podlagi katere se naj odredi izbris spornih pravic iz zemljiške knjige, s tem pa zahtevek glasi na neveljavnost pravnih poslov torej uveljavljanje posledice, ki imajo obligacijskopravno podlago in ne stvarnopravne. Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da je izbrisna tožba le pomožno tehnično pravno sredstvo za vzpostavitev pravilnega stanja v zemljiški knjigi za primere, ko se oseba v korist katere je lastninska pravica vpisana v zemljiško knjiga upira pravno poslovni ureditvi stanja v zemljiški knjigi. Izbrisna tožba ni samostojna tožba za ugotavljanje veljavnosti vpisane pravice zlasti pa ne za presojo veljavnosti pravnega naslova v obliki pravnega posla za pridobitev oziroma veljavnost pridobitve pravice, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Ker izbrisna tožba, ki pomeni popravek v zemljiški knjigi v primeru odpadle materialnopravne podlage ni nujni del zahtevka za ugotovitev neveljavnosti pravne podlage za vpis temveč je lahko predmet samostojne tožbe, zgolj izbrisni zahtevek v primeru uveljavljanja ničnosti pogodbe ne zadostuje, ker pri odločanju o zahtevku tožeče stranke ne gre za odločitev o stvarnih pravicah niso izpolnjeni pogoji za uporabo drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in gre po mnenju sodišča prve stopnje za gospodarski spor.

2. Zoper predmetno odločitev se pritožuje tožeča stranka, v pritožbi navaja, da je za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah pristojno okrajno sodišče, zato sodišče prve stopnje nima podlage da se izreče za nepristojno, saj v predmetnem sporu ne veljajo pravila o gospodarskih sporih.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor, gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, na podlagi katerega se zahteva izbris spornih pravic iz zemljiške knjige in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa je spor o stvarnih pravicah na nepremičnini, to pa pomeni, da se v skladu s drugim odstavkom 481. člena ZPP, v tem sporu ne bi smela uporabljati pravila postopka v gospodarskih sporih. Gre torej za redni pravdni postopek za katerega je pristojno okrajno sodišče (30. člen ZPP).1

6. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).

1 Sklep II DoR 70/2013 z dne 11. 7. 2013, sklep VSL I Cpg 778/2011 z dne 14. 3. 2012 in Nina Betteto: Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo št. 6 - 7, l. 2014, stran 1031 do 1095.