Jedro

Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojni minister oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti (2. odstavek 47. člena ZDSS). Zato je sodišče prve stopnje predolg sindikata, ki je zahteval razveljavitev odločbe o priznanju reprezentativnosti drugemu sindikatu, utemeljeno zavrglo, saj za tak primer ni predvideno sodno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog v 1. in 2. točki zahtevka, ki se glasi, da se ugotovi, da je odločba Ministrstva X. z dne 18.3.2002, s katero se P. določi kot reprezentativni sindikat v dejavnosti Y., nična in da se odpravi objava izreka odločbe št. 121-02-102/93-024 v Evidenci reprezentativnosti sindikatov v Uradnem listu Republike Slovenije št. 35/02 - Uradne objave z dne 19.4.2002. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj smiselno iz pritožbenih razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se z utemeljitvijo odločitve ne strinja, saj je Ministrstvo X. z odločbo, s katero je bil drugemu sindikatu P. dodeljen status reprezentativnosti v dejavnosti Y., odločilo tudi o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Vodstvo Sindikata K., ki je hkrati tudi vodstvo sindikatov v Y., namreč zlorablja in namerno ovira uresničevanje pravic članstva sindikata Z. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da P.uporablja pečat z znakom, ki je identičen znaku, ki ga uporablja Z. že dvanajsto leto. Zaradi tega je mnenja, da bi moral vsak posameznik že ob podpisu pristopne izjave biti jasno seznanjen z dejstvom, v kateri sindikat se vključuje, saj se morajo ime, kratica in znak sindikata bistveno razlikovati od imena, kratice in znaka drugega sindikata. Sindikati v dejavnosti Y., ki predstavlja prepoznaven simbol predlagatelja, zato z zavajajočim imenom na nezakonit način onemogočajo izvrševanje pravice do svobodnega učlanjevanja v sindikate. Ker je z izpodbijano odločbo pristojno ministrstvo poseglo v njegove pravice, dolžnosti in pravne interese meni, da je upravičen do sodnega varstva.

Pritožba ni utemeljena.

Nobeden izmed pritožbenih razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema pravne zaključke sodišča prve stopnje in ustrezno razlago odločitve, ki je ne ponavlja.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj ni upravičen do izpodbijanja odločbe, s katero je bilo drugemu sindikatu P. dodeljen status reprezentativnosti. Pravna podlaga za tak zaključek je v določbi 47. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94), ki v 2. odst. določa, da predlog za uvedbo postopka v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata lahko vloži sindikat zoper odločbo pristojnega ministra oz. odločitev delodajalca, s katero je ugotovljeno, da sindikat ne izpolnjuje pogojev za določitev reprezentativnosti. To pa pomeni, da kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindkat, ki mu pristojno ministrstvo oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti sindikata. Zakon zato ne daje sodnega varstva drugemu sindikatu, na katerega se odločba o reprezentativnosti ne nanaša. Ker se izpodbijana odločba Ministrstva X. z dne 18.3.2002 ne nanaša na predlagatelja, je ob upoštevanju navednega potrebno ugotoviti, da predlagatelj v zvezi z zahtevkom, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje nima sodnega varstva, ker sodno varstvo zoper tak zahtevek ni dovoljen. Nedovoljen, prepozen ali nepopoln predlog pa po 44. členu ZDSS zavrže predsednik senata prvostopnega sodišča brez naroka. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99), je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.