Jedro

Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji).

Izrek

I. Pritožbama predlagatelja in nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za obnovo meje zavrže. II. V preostalem delu se pritožbi predlagatelja in nasprotnega udeleženca zavrneta.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da meja med nepremičninama s parc. št. 973 in 972, obe k.o. X, nikoli ni bila evidentirana kot sodno urejena meja v zemljiškem katastru. Kot izhaja iz odločbe Geodetske uprave RS, sodišče nikoli ni predlagalo Geodetski upravi RS, naj mejo evidentira kot sodno urejeno mejo v zemljiškem katastru, čeprav sodišča prve stopnje pojasnjuje, da sta bila zapisnik o naroku z dne 16.6.1961 in skica poslana na pristojno geodetsko upravo dne 5.5.2008. Predlog za obnovo meje, ki je že bila urejena v sodnem postopku, je utemeljen, ker sodno urejena meja ni bila evidentirana v zemljiškem katastru kot urejena in ker jo kot take v zemljiškem katastru ni mogoče evidentirati, saj ne obstaja tahimetrični zapisnik o meritvah sodne ureditve meje na terenu, ki bi bil osnova za izračun koordinat zemljiškokatastrskim točkam. V nasprotnem primeru namreč predlagatelj nima možnosti, da bi izvrševal svojo ustavno pravico do zasebne lastnine v smislu, da evidence izkazujejo tako formalno kot dejansko mejo.

3. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ima interes, da se meja dokončno uredi, saj do tega kljub sklenjeni sodni poravnavi v letu 1961 ni prišlo. Ne drži pojasnilo sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj podal svojo zahtevo po označitvi že določene meje med parcelama št. 972 in 973, obe k.o. X, v katastrskem postopku za obnovo, na podlagi fiksirnih podatkov zemljiškega katastra, po katerih se mora označiti nespoznavna meja. Po posebnem katastrskem postopku je mogoče obnoviti le dokončno mejo, če je postala nespoznavna ali če menijo, da mejniki niso postavljeni v skladu s katastrskimi podatki o dokončni meji. Če meja še ni dokončna, torej obnova meje ni možna. V obravnavanem primeru meja po sodni poravnavi ni dokončna meja, ker nima s predpisano natančnostjo določenih koordinat zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu. Tudi za sodni postopek velja, da se postopek ureditve meje opravi z namenom doseči dokončnost. Ker meja še ni dokončna, ni ovir za sodno urejanje meje. Sodišče prve stopnje je odločalo o nečem, kar sploh ni bilo predmet postopka. Predlagatelj je predlagal obnovo neprepoznavne že določene meje, sodišče prve stopnje pa je njegov predlog obravnavalo kot predlog za obnovo postopka in s tem prekoračilo zahtevek. Ob upoštevanju, da je bila s sodno poravnavo določena meja in so bili vkopani mejniki, ki jih ni več, zaradi česar je sedaj sporno, kje so bili postavljeni, jih sodišče mora nadomestiti z novimi na podlagi sodne poravnave, katere sestavni del je tudi skica. Meja po sodni poravnavi nikoli ni bila evidentirana v zemljiškem katastru kot sodno urejena meja. Ker v zemljiškem katastru meje parcel niso bile določene s koordinatami zemljiškokatarstrskih točk s predpisano natančnostjo, je očitno, da pri sedanjem stanju tudi ne bo. Zato je potrebno, da se sicer že dogovorjena meja tudi v tehničnem pogledu spravi v stanje, da se bo meja lahko evidentirala kot dokončna. Ker meja v konkretnem primeru ni evidentirana kot dokončna, imata lastnika sosednjih zemljišč izbiro in lahko zahtevata ureditev meje v sodnem postopku, saj predhodna ureditev meje v upravnem postopku ni procesna predpostavka za sodni postopek. Le pri dokončni meji na podlagi sodnega postopka se ne more več voditi niti upravni niti sodni postopek za ureditev meje. Dokončne meje pa v obravnavanem primeru ni, ker ni podan tudi pogoj, da mora imeti meja s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu. Zato je treba mejo po sodni poravnavi obnoviti ali jo na novo urediti tako, kot se je vsa leta od sklenitve sodne poravnave v letu 1961 uživala, na način, da se bo takšna meja lahko evidentirala kot dokončna meja. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) ne izhaja iz predpostavke s spoznavnosti meje, niti iz predpostavke, da je meja sporna, temveč se postopek za ureditev meje izpelje, če meja še ni dokončna.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da predlagatelj v obravnavanem primeru ni vložil predloga za obnovo postopka. Takšen zaključek utemeljuje tako naslov vloge z dne 17.3.2011, kot tudi njena vsebina. Predlagatelj namreč ne zatrjuje nobenega od zakonitih razlogov za obnovo postopka, ki jih določa 394. člena ZPP. V vlogi, naslovljeni kot Predlog za obnovo meje, predlaga ponovno sodno ureditev meje na način, da bo mejo, ki je bila sodno urejena že leta 1961, mogoče evidentirati kot urejeno mejo v zemljiškem katastru. Predlaga torej, da sodišče ob upoštevanju meje, ki je že bila sodno urejena, izda nov sklep o ureditvi meje, katerega sestavni del bo tudi skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki oziroma elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Hkrati predlaga, naj sodišče pri tem mejo tudi na novo označi oziroma obnovi, s čimer se strinja tudi nasprotni udeleženec. Zato sta izrek izpodbijanega sklepa in njegova obrazložitev, kolikor se nanašata na presojo pogojev za obnovo postopka (5. točka izreka), napačna.

6. Predlog za urejanje meje prvenstveno terja preizkus, ali so podane procesne predpostavke za meritorno odločanje, to je za sodno ureditev spornega razmerja. Če le-te niso izpolnjene, ga je treba zavreči. 7. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, izhaja, da je bila meja med parcelama št. 973 in 972, k.o. X, sodno urejena že leta 1961, ko sta takratna lastnika navedenih parcel sklenila sodno poravnavo. Pravna prednika predlagatelja in nasprotnega udeleženca sta 16.6.1961 v nepravdnem postopku sklenila sodno poravnavo št. I R 144/60, da se sporna meja določi po mapni meji. S sklenjeno sodno poravnavo se je sporni del meje med navedenima parcelama uredil po mapnem stanju tako, da se je meja zamejničila v točkah G, I, J, v teh točkah pa so se vkopali tudi mejniki. Sestavni del sodne poravnave je bila tudi skica, ki jo je izdelal geometer. Prepis zapisnika o naroku z dne 16.6.1961 in skica sta bila poslana na pristojno geodetsko upravo šele 5.5.2008, vendar to ne pomeni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z zakonsko obveznostjo. Šele Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat), sprejet leta 1974, je v 16. členu določil, da mora sodišče o vseh dokončnih odločitvah glede posestnih meja obvestiti pristojni geodetski organ. Po ureditvi, ki je veljala v času sklenitve sodne poravnave, so morali lastniki zemljišč pri Geodetski upravi vložiti zahtevo za izmero sodno urejene meje in vnos izmeritve v katastrske načrte (1).

8. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je učinek sodne poravnave (res transacta) enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Sodna poravnava, enako kot pravnomočna sodba, zato preprečuje ponovno odločanje o isti stvari. Sklenjena sodna poravnava je negativna procesna predpostavka. Če je podana, je treba predlog zavreči. Ker je bila meja med parcelama št. 973 in 972, k.o. X. v obravnavanem primeru že urejena s sodno poravnavo, je ni več mogoče ponovno urejati. Sodno urejeno mejo je mogoče na novo urejati le, če se spremenijo razmere (na primer po pravnomočnosti sklepa en mejaš priposestvuje pas ob meji (2)). Da bi se le-te spremenile, iz navedb predlagatelja in nasprotnega udeleženca ne izhaja. Okoliščina, da sodno urejena meja ni bila nikoli evidentirana kot dokončna oziroma urejena meja, ne pomeni, da lahko sodišče ponovno ureja mejo, ki je že bila sodno urejena, kot to zmotno menita predlagatelj in nasprotni udeleženec. Ponovno urejanje meje preprečuje negativni učinek pravnomočnosti. Navedbe, da je treba že dogovorjeno mejo tudi v tehničnem pogledu spraviti v stanje, da se bo meja lahko evidentirala kot dokončna oziroma urejena (3), kar sedaj ni mogoče, ker ni izpolnjen pogoj določenosti koordinat zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo (4), pravila ne bis in idem ne morejo prebiti oziroma ne morejo utemeljiti dopustnosti novega urejanja meje, ki je že bila sodno urejena.

9. Iz navedb predlagatelja in nasprotnega udeleženca izhaja tudi, da so bili postavljeni mejniki (delno) odstranjeni, kar ima za posledico nespoznavnost meje in posledično ponovni spor o njenem poteku. V skladu s 44. členom ZEN se urejena meja na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Tudi prej veljavni ZENDMPE je v 39. členu določal, da se dokončna meja na zahtevo lastnika zemljišča, sodišča ali po uradni dolžnosti obnovi v naravi na podlagi podatkov zemljiškega katastra, če je postala nespoznavna ali če lastnik meni, da mejnik ni postavljen v skladu s katastrskimi podatki o dokončni meji. V obravnavanem primeru, ko sodno urejena meja ni evidentirana v zemljiškem katastru kot urejena meja, obnova meje v upravnem postopku ni mogoča, vendar ne glede na to meje ni mogoče obnoviti niti v predmetnem nepravdnem postopku. Če je meja med parcelama sodno urejena, ni mogoče več govoriti o spornosti meje. ZNP pa ureja postopek za ureditev meje, če je ta sporna (131. člen ZNP). Obravnavani primer ni takšen. Glede na to, da je bila meja že sodno urejena oziroma je bila o njenem poteku že sklenjena sodna poravnava, ni mogoče šteti, da je meja sporna navkljub nasprotujočim si navedbam predlagatelja in nasprotnega udeleženca o njenem poteku.

10. Vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da predlagana ureditev oziroma obnova meje ni dovoljena, zato je treba predlog za obnovo meje zavreči. 11. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbama predlagatelja in nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za obnovo meje zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Primerjaj Božo Demšar, Zemljišča: Evidentiranje sodno urejene meje v zemljiškem katastru, PP 5/2000, str. 19. (2) Primerjaj Ana Božič Penko, Ureditev meje, Pravosodni bilten 3/2001, str. 211. (3) To je izdelati elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki se po veljavnih predpisih zahteva za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov (8. člen ZEN).

(4) Meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, je urejena meja (20. člen ZEN).