Jedro

Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zoper dolžnico dovolilo izterjavo terjatve po izvršilnem naslovu - sklepu o določitvi sodnih penalov , in sicer glavnice v znesku 110.400,00 EUR, stroškov postopka v znesku 872,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2012 do plačila ter izvršilnih stroškov predloga, odmerjenih na 407,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči devetega dne po poteku roka za plačilo stroškov, in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar upnica v predlogu za izvršbo zahteva več ali drugače, pa je v II. točki izreka zavrnilo. Sklep o izvršbi je obrazložilo glede izpodbijane II. točke izreka, pri čemer je pojasnilo, da je zavrnilo predlog za izvršbo zaradi izterjave glavnice nad 110.400,00 EUR do zneska 183.200,00 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice za čas od 28. 9. 2012 dalje, delno pa tudi ni ugodilo stroškovnemu zahtevku v predlogu za izvršbo, in sicer v presežku zahtevane nagrade za predlog glede na vrednost obravnavanega predmeta ter glede zahtevka za povrnitev stroškov poizvedb o dolžničinem premoženju.

2. Upnik se je po pooblaščencu pravočasno pritožil iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil izvršilnega postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpodbija odločitev v II. točki izreka sklepa in predlaga njeno spremembo tako, da se v celoti dovoli predlagana izvršba v celotni višini zahtevanih sodnih penalov, dolžniku pa naj se naloži upniku povrniti vse izvršilne in pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je, da je v izreku sklepa o določitvi sodnih penalov zapisan dodatni rok 15 dni od prejema tega sklepa, zaradi česar bi bilo treba, upoštevaje načelo formalne legalitete, šteti, da je dolžnica v zamudi od izteka 15. dne od prejema prvostopenjskega sklepa. Podrobneje navaja vsebino načela formalne legalitete, kot izhaja iz pravne teorije in iz sodne prakse. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter ustavitev izvršilnega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se ta glasi. Pri tem ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti le-tega (načelo formalne legalitete), v zvezi s čimer tudi pritožnik predstavlja stališča pravne teorije, ki jim višje sodišče pritrjuje. Višje sodišče pa se ne strinja, da je bilo to načelo v konkretnem primeru kršeno, ker je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o določitvi sodnih penalov kot izvršilnega naslova štelo, da je dolžnica v zamudi od njegove izvršljivosti, to je od 7. 3. 2012 dalje in ne od 16. dne od prejema prvostopenjskega sklepa o določitvi sodnih penalov.

6. Dodatni rok, ki ga določi sodišče v sklepu o določitvi sodnih penalov (prvi odstavek 269. člena Obligacijskega zakonika) po svoji vsebini pomeni naknadni izpolnitveni (paricijski) rok, za katerega začetek teka se uporablja drugi odstavek 19. člena ZIZ, ki predpisuje, da začne teči rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti naslednji dan od dneva vročitve odločbe dolžniku (vsebinsko enako predpisuje tudi tretji odstavek 313. člena ZPP). Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu, saj je šele z odločitvijo drugostopenjskega sodišča postal sklep o določitvi sodnih penalov pravnomočen in z iztekom dodatnega roka za prostovoljno izpolnitev tudi izvršljiv (prvi odstavek 19. člena ZIZ).

7. V okviru navedenega izhodišča, uveljavljenega v teoriji in sodni praksi (1), je treba razlagati odločitev v I.1. točki izreka sklepa o določitvi sodnih penalov 2645 In 1104/2011 z dne 15. 11. 2011, ki je izvršilni naslov v konkretni zadevi. Besedilo „od prejema tega sklepa“ je dobesedno razumeti le za primer, da ne bi bila vložena pritožba. Ker pa je bila pritožba vložena, je odločilna vročitev pravnomočnega sklepa, torej sklepa sodišča druge stopnje (2). Takšna razlaga izvršilnega naslova torej ne pomeni odstopa od načela stroge formalne legalitete.

8. Glede na pritožbeno predstavitev odločitev višjih sodišč v podobnih primerih, ki pa se predvsem nanašajo na tek zakonskih zamudnih obresti, višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v več svojih odločbah odgovorilo na vprašanje, kako je treba razlagati izvršilne naslove, v katerih je v izreku zapisano, da tečejo zakonske zamudne obresti „do plačila“, ta razlaga pa je drugačna od dotedanje prakse Višjega sodišča v Ljubljani (3). Izvršilni naslov je v določenih primerih dopustno razlagati, razlaga torej ne pomeni posega v načelo formalne legalitete.

9. Upnik v pritožbi ne navede nobenih konkretnih razlogov za izpodbijanje zavrnitve predloga glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice, niti glede delne zavrnitve stroškovnega zahtevka, zato je višje sodišče v tem delu sklep preizkusilo zgolj po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Ker je pritožba neutemeljena in ker niso podane procesne kršitve, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, jo je višje sodišče zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel, dolžnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker z njim ni pripomogla k odločitvi o pritožbi. Odgovor na pritožbo je bil zato nepotreben, posledično pa so nepotrebni tudi stroški zanj.

(1) Prim. komentar 313. členu ZPP Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 356/2002, sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1361/2000. (2) Tako tudi sklep VSL I Ip 3229/2008 z dne 4. 3. 2009. (3) Prim. II Ips 10/2011, II Ips 51/2011 in 402/2011, vse z dne 5. 4. 2012, Ips 136/2011 z dne 26. 4. 2012.