Jedro

V poroštvenih izjavah je izrecno zapisano, da dolžnika odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka. Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Pritožnika sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov M. K. in P. K. (v nadaljevanju: dolžnika) zoper sklep o izvršbi z dne 14. 01. 2010 in sklep v celoti potrdilo. Dolžnikoma je naložilo nerazdelno povrniti upniku stroške odgovora na ugovor v znesku 1.047,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti sklepu sta se dolžnika pravočasno pritožila po pooblaščencu. Uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi ugovoru dolžnikov, sklep o izvršbi z dne 14. 01. 2010 za dolžnika razveljavi in izvršbo zoper njiju ustavi ter upniku naloži plačilo stroškov postopka v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa glede dolžnikov in v tem obsegu vrnitev zadeve v nov postopek. Vztrajata pri ugovornih trditvah, da je bil predlog za izvršbo zoper njiju vložen prenagljeno. Sklicujeta se na 2. stran notarskega zapisa, kjer je navedeno, da imata dolžnika status poroka, ne pa plačnika ali kreditojemalca. Iz kreditne pogodbe jasno izhaja, da je izključni kreditojemalec družba P. d.o.o., ne pa tudi dolžnika, ki sta pogodbo podpisala kot poroka. Ni pravilno razlogovanje sodišča, da nastopata kot solidarna dolžnika, torej kot poroka in istočasno tudi kot plačnika in je to razlogovanje v nasprotju z listinami v spisu. Uporabiti bi bilo treba prvi odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je pravno zmotna uporaba tretjega odstavka istega člena. Predlog za izvršbo je preuranjen tudi zato, ker ju upnik niti ni pozval na poravnavo obveznosti glavnega dolžnika. Vztrajata na stališču, da bi obveznost glede vrnitve dolga na dolžnika prešla šele in ko bi ju upnik pisno pozval na plačilo dolga. Sklicujeta se na III. točko notarskega zapisa kreditne pogodbe, v kateri je navedeno, da se obveznosti glavnega dolžnika zavarujejo z ustanovitvijo poroštva M. in P. K., v točki 3 poroštvene izjave, ki je sestavni del notarskega zapisa kreditne pogodbe, pa je navedeno, da se zavezujeta poravnati obveznost glavnega dolžnika na upnikov poziv. Upnik ni priložil nobenega poziva, iz katerega bi izhajalo, da je sploh pozval na plačilo obveznosti. Priložil je le štiri obvestila, ki pa jih upnika nista prejela. Zato terjatev še ni zapadla. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnikov, v katerem sta uveljavljala, da obveznost po kreditni pogodbi, sklenjeni v notarskem zapisu, še ni prešla na njiju, ker naj bi bil dolg po kreditni pogodbi dolžan prvenstveno vrniti glavni dolžnik, onadva pa šele in ko ju upnik pisno pozove na plačilo dolga. Vprašanje, do katerega se je treba v tem primeru opredeliti, je oblika poroštva v skladu s 1019. členom OZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obveznost porokov nastala iz gospodarske pogodbe, saj sta kreditodajalec in kreditojemalec gospodarska subjekta (prim. drugi odstavek 13. člena OZ). V skladu s četrtim odstavkom 1019. člena OZ je poroštvo za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, solidarno, če ni dogovorjeno kaj drugega. V kreditni pogodbi, sklenjeni v obliki notarskega zapisa dne 01. 01. 2000, ni bilo dogovorjeno subsidiarno poroštvo, kot to želita uveljaviti pritožnika, saj navedba, da sta podpisala pogodbo kot poroka (2. stran notarskega zapisa), tega še ne pomeni. Če naj bi se dolžnika zavezala kot subsidiarna poroka, bi to moralo biti v pogodbi izrecno dogovorjeno. Ne glede na navedeno pa je tudi v danih poroštvenih izjavah z dne 01. 01. 2000, ki so ju stranke predložile v potrditev v obliki notarskega zapisa (glej 2. stran notarskega zapisa), v 3. točki navedeno, da se dolžnika nepreklicno in brezpogojno zavezujeta, da bosta kot porok in plačnik in na prvi poziv banke X plačala vsak znesek, ki ga dolžnik ne bo poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po pogodbi ob zapadlosti. V poroštvenih izjavah je torej izrecno zapisano, da odgovarjata kot porok in plačnik, to pa v skladu s tretjim odstavkom 1019. člena OZ potrjuje, da sta se zavezala kot solidarna poroka.

Nadalje dolžnika v ugovoru uveljavljata, da nanju preide obveznost vrnitve dolga šele in ko ju upnik pisno pozove na plačilo dolga, ker pa tega poziva ni bilo, naj bi bil predlog za izvršbo vložen prenagljeno. Za presojo oblike poroštva (in posledično obstoja pogojev za izterjavo terjatve od porokov) ni ključna navedba, da bo porok „na prvi poziv“ upnika plačal vsak znesek. Zaveza v 3. točki poroštvenih izjav, da se porok nepreklicno in brezpogojno zavezuje plačati kot porok in plačnik vsak znesek, ki ga dolžnik ne bo poravnal iz naslova glavnih in stranskih obveznosti po kreditni pogodbi ob zapadlosti, izključuje razlago izraza „na prvi poziv“ kot tistega, ki bi utemeljeval opredelitev oblike poroštva kot subsidiarnega, nasprotno, kaže na še strožjo zavezo porokov. Po smislu pomeni „na prvi poziv“ podobno kot bančna garancija na prvi poziv, torej da mora porok neporavnane obveznosti plačati brez ugovorov (ugovore lahko uveljavlja v kasnejšem postopku). Izraz „na prvi poziv“ tudi ne odlaga zapadlosti terjatve solidarnih porokov, saj že po definiciji solidarnega poroštva, kot jo opredeljuje tretji odstavek 1019. člena OZ, odgovarja porok upniku kot glavni dolžnik in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Glede na zavezo v točki 3 poroštvene izjave je torej upnik smel od porokov izterjevati terjatev, ki je po notarskem zapisu zapadla in ni bila plačana, dolžnika pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne zatrjujeta, da za zapadlo in neplačano obveznost ne bi vedela, saj vztrajata pri, za odločitev v konkretnem primeru, neodločilnem dejstvu, da naj njuna obveznost iz poroštvene izjave še ne bi zapadla, ker nista prejela poziva upnika, kar pa glede na prej obrazloženo ne drži. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, v tem obsegu je preizkusilo tudi odločitev o stroških postopka v drugem odstavku izreka izpodbijanega sklepa, pritožbo zavrnilo in sklep kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter na šestem odstavku 38. člena ZIZ.