Jedro

Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnici s tožbo z dne 5. 6. 2013 zahtevata plačilo vsaka po 20.500 EUR.

2. Stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je prva tožnica sedem let opravljala delo sodnice na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru, po odhodu na Višje sodišče v Kopru do oktobra 2011 pa je bila dodeljena pravdnemu oddelku tega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na sploh, kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vpliva od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je bila prva tožnica sodnica pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.