Jedro

Pri odrejanju zavarovanja sodišče ne presoja izvora premoženja, temveč samo preverja, ali je obseg zavarovanja sorazmeren z verjetnim obsegom nezakonito pridobljenega premoženja.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da dve nepremičnini, ki sta v lasti drugega toženca, ter tri nepremičnine, ki so v lasti tretje toženke, predstavljajo premoženje nezakonitega izvora. Zahteva, da se to premoženje odvzame in s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.

2.Hkrati s tožbo je tožnica vložila tudi predlog za podaljšanje zavarovanja. Prvostopno sodišče je s sklepom P 1020/2024-V z dne 10. 10. 2024, ki je postal pravnomočen 9. 12. 2024, za čas do 30 dni po pravnomočni odločitvi o tožbenem zahtevku podaljšalo zavarovanje, ki je bilo v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 000/2024 odrejeno s sklepom z dne 16. 2. 2024 ter podaljšano s sklepoma z dne 10. 4. 2025 in 29. 5. 2024.

3.Tožnica je sodišče 23. 5. 2025 obvestila, da iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da je bila zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, podaljšana po gornjem sklepu, izbrisana1. Temu obvestilu je sledil njen predlog za izdajo začasne odredbe z dne 27. 5. 2025, kateremu je sodišče prve stopnje 28. 5. 2025 ugodilo in izdalo začasno odredbo, s katero je (ponovno) za čas 30 dni po pravnomočni odločitvi o tožbenem zahtevku drugemu tožencu in tretji toženki ali komurkoli drugemu po njunem nalogu ali pooblastilu prepovedalo odtujitev in obremenitev spornih nepremičnin z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora drugega toženca ter tretje toženke zoper gornji sklep o začasni odredbi. V pravočasnih pritožbah drugi toženec in tretja toženka uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, drugi toženec pa še bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Drugi toženec predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v novo sojenje in odločitev ali spremembo sklepa sodišča prve stopnje. Tretja toženka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo odrejenega zavarovanja oziroma vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obeh pritožbah so priglašeni pritožbeni stroški. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5.Tožnica se v odgovoru na pritožbi zavzema za njuno zavrnitev.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Pogoje za začasno zavarovanje določa ZOPNI2. V postopku začasnega zavarovanja se po drugem odstavku 28. člena ZOPNI smiselno uporabljajo določbe III. poglavja ZOPNI in zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, torej ZIZ3.

8.Sodišče predlogu državnega tožilca ugodi in izda začasno odredbo za zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če državni tožilec v predlogu s trditvami in predlaganimi ali predloženimi dokazi, s katerimi dokazuje te trditve, izkaže za verjetno, da obstojijo pogoji iz vseh štirih alinej prvega odstavka 20. člena ZOPNI4 ter iz prvega odstavka 21. člena ZOPNI5. Verjetnost je izkazana, če v prid trditev državnega tožilca obstoji več razlogov kot nasprotnih razlogov. Toženec ima z ugovorom zoper sklep o začasni odredbi možnost izpodbijati pravilnost ocene sodišča o izkazanosti predpostavk za izdajo začasne odredbe. Sodišče, ki je začasno odredbo izdalo, lahko presoja le utemeljenost ugovornih trditev, izkazanosti predpostavk, ki niso ugovorno izpodbijane, pa ex officio ne more presojati.

9.Vpogled v ugovor tretje toženke pokaže, da ni navajala nobenih dejstev oziroma trditev, s katerimi bi nasprotovala zaključkom sodišča o izkazanosti predpostavk iz prve, druge in četrte alineje 20. člena ZOPNI ter iz prvega odstavka 21. člena ZOPNI. V ugovoru je namreč nasprotovala le obstoju nevarnosti, da bi s premoženjem razpolagala, torej ugotovitvam iz sklepa o začasni odredbi glede izkazanosti predpostavke iz tretje alineje prvega odstavka 20. člena ZOPNI. Pritožbeni očitek tretje toženke, da je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen glede predpostavk, ki z ugovorom sploh niso bile izpodbijane, ni utemeljen. Prvostopno sodišče namreč na podlagi njenega ugovora pravilnosti sklepa o izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu ni moglo niti smelo preizkušati.

10.Postopek zavarovanja je res kontradiktoren postopek, vendar sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki niso bistveni za odločitev. Tretja toženka v pritožbi izpostavlja, da je predlagala vpogled v spis XI Kpd 000/2024, sodišče pa se do tega dokaznega predloga vsebinsko ni opredelilo. Tretja toženka v ugovoru ni navedla, zakaj bi bilo dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti. Ker prepričevalnega bremena ni zmogla, njen dokazni predlog ni bil substanciran. Tak dokazni predlog, ki torej ne vsebuje nobene obrazložitve o dokazni temi, ki bi jo bil sposoben dokazati, je tako pomanjkljiv, da je že na prvi pogled očitno neutemeljen. Zato se prvemu sodišču v obrazložitvi sklepa do njega niti ni bilo treba opredeliti.

11.Drugi toženec v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje privilegiralo in favoriziralo tožnico s selektivnim upoštevanjem vlog pravdnih strank. Pod 10. in 11. točko obrazložitve je namreč utemeljilo, katere vloge je upoštevalo, v nadaljevanju obrazložitve se je oprlo celo na tožničino četrto pripravljalno vlogo, trditev, navedb in dokazov toženih strank v odgovoru na tožbo in ostalih vlogah pa sploh ni upoštevalo, čeprav se je drugi toženec v ugovoru na te vloge skliceval. Sklicevanje tožnice na druge vloge pa je dopustilo.

12.Trditev, ki bi jih moralo oziroma ki jih ne bi smelo prvostopno sodišče upoštevati, drugi toženec v pritožbi ne konkretizira. Zato utemeljenosti očitka, ali je imela tožnica zaradi obravnavanja kakšnih navedb prednost oziroma posebno ugodnost, ki ni skladna s procesnimi pravili, ni moč preizkusiti. Kljub temu pa velja pojasniti, da je tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 27. 5. 2025 ponovila navedbe, ki jih je podala med tem pravdnim postopkom, ni se zgolj na njih sklicevala. V predlogu za izdajo začasne odredbe je še izrecno pojasnila, da je upoštevala tudi (dotedanje) navedbe in dokaze tožencev - tožbeno zatrjevane zneske ugotovljenega nesorazmerja je zato znižala (pri drugem tožencu iz tožbeno zatrjevanih 216.452,85 EUR na 165.779,60 EUR, pri tretji toženki pa iz 245.580,92 EUR na 229.666,92 EUR).

13.Drugi toženec nadalje očita, da je prvostopno sodišče prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke z ugotovitvijo: "Obseg njegove prepovedane dejavnosti s konopljo kaže, da se je s (to) dobičkonosno dejavnostjo začel ukvarjati že dosti pred nakupi predmetnih nepremičnin" (pod 36. točko obrazložitve). Ni tako, saj se ta ugotovitev sodišča nanaša na trditev tožnice, da je nakupe nepremičnin, ki sta jih v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2022 izvedla drugi toženec in tretja toženka, financiral prvi toženec, glede katerega so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kataloško kaznivo dejanje. Zato očitek o kršitvi 7. in 212. člena ZPP6 ter kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

14.Drugi toženec in tretja tožnica v pritožbi trdita, da ne drži ugotovitev prvega sodišča, da je zoper prvega in drugega toženca uvedena preiskava. Res je sodišče prve stopnje to zapisalo pod 24. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker pa se je poleg zapisa, da je "uvedena preiskava", sklicevalo na spisovni prilogi A2 (zahteva za razširitev preiskave) in A3 (predlog za uvedbo preiskave), je jasno, da termina o "uvedbi preiskave" ni uporabilo v smislu 169. člena ZKP7, po katerem preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi. Poleg tega pa je bilo že v sklepu o izdaji začasne odredbe z dne 28. 5. 2025 (pod 15. točko) obrazloženo, da so obstajali razlogi za sum, da sta prvi in drugi toženec storila kataloško kaznivo dejanje, in ne utemeljen sum, ki je po 167. členu ZKP potreben za uvedbo preiskave.

15.Nadaljnji očitek drugega toženca se nanaša na nezakonitost finančne preiskave. Trdi, da tožnica ni navedla prav nobenega indica, da se je s prvega toženca prenašalo premoženje na drugega toženca kot povezano osebo. Izpostavlja, da tožnica sama celo zatrjuje, da je drugega toženca kot storilca kataloškega kaznivega dejanja navedla zgolj za potrebe tega postopka. Tudi za prenose na tretjo toženko ni bil in ni ponujen kakšen dokaz.

16.Izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 10. člena ZOPNI je podlaga zgolj za sprožitev postopka finančne preiskave. Tudi če se kasneje izkaže, da ti pogoji niso bili podani, to ni ovira, da se postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora po pravilih ZOPNI ne bi mogel nadaljevati in dokončati.8

17.Po pritožbenem stališču drugega toženca za obstoj verjetnosti terjatve ne more zadostovati zgolj dejstvo, da je FURS naredil poročilo. Pojasnjuje, da predloženo poročilo vsebuje numerične in tabelarične nedoslednosti, vrednosti in pridobitve premoženja ter dobički pa niso pravilno upoštevani. Že pred obdobjem finančne preiskave je drugi toženec delal, ustvarjal in imel premoženje. Bil je dolgoletni podjetnik z uspešnim poslovanjem. V preiskovano obdobje je vstopil z vsem tem premoženjem, del tega njegovega premoženja pa se je prelil tudi na drugo toženko. Pri ugotavljanju nesorazmernosti bi bilo to premoženje treba upoštevati po tretjem odstavku 5. člena ZOPNI.

18.Pri odrejanju zavarovanja sodišče ne presoja zakonitosti izvora premoženja, temveč samo preverja, ali je obseg zavarovanja sorazmeren z verjetnim obsegom nezakonito pridobljenega premoženja (tretji odstavek 21. člena ZOPNI). Verjetni obseg zatrjevanega nezakonito pridobljenega premoženja je izkazan s predloženim poročilom o finančni preiskavi. Ker predmet začasnega zavarovanja ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem, je prvostopno sodišče tudi pravilno ocenilo, da je predlagano zavarovanje povsem sorazmerno.

19.V pritožbah drugi toženec in tretja toženka še trdita, da sta vedela za finančno preiskavo in kasneje tudi za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, pa s spornimi nepremičninami nista razpolagala. Zato menita, da ne obstoji kakšna nevarnost, da bi nepremičnine odtujila ali pa obremenila. Poleg tega odrejena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nesorazmerno posega v upravljanje z nepremičninami, saj jih ni mogoče oddati v najem, kar potrjuje tudi dopis notarja A. A.

20.Za izdajo začasne odredbe po ZOPNI se ne zahteva izkaz kakšnega dolžnikovega protipravnega ravnanja - tako kot pri zavarovanju po ZIZ. Trditev, da je premoženje pridobljeno na nezakonit način, namreč sama po sebi predstavlja tveganje, da bi lastnik s tem premoženjem razpolagal na tak način, da bi ga "spravil na varno". Iz tega razloga zakon določa, da mora država izkazati le, da ji bo premoženje, ki je predmet postopka, postalo nedosegljivo, v kolikor ne bo izdana začasna odredba.

21.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica izkazala objektivno nevarnost, ker bi toženca sporne nepremičnine lahko odsvojila, dobrovernemu kupcu pa jih tožnica ne bi mogla odvzeti. Pritožbeno izpostavljeno ravnanje tožencev na obstoj izkazane objektivne nevarnosti nima nikakršnega vpliva. Da stališče o nezmožnosti oddaje spornih nepremičnin v najem zaradi zaznambe ni pravilno, pa je pritožnikoma v izpodbijanem sklepu pojasnilo že prvostopno sodišče (pod 41. točko obrazložitve).

22.Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), sta se pritožbi izkazali za neutemeljeni. Zato ju je bilo treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

23.Ker so stroški postopka zavarovanja del pravdnih stroškov (prvi odstavek 151. člena ZPP), odločitev o teh stroških pa je odvisna od odločitve o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP), bo tudi o stroških tega pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.

-------------------------------

Prvi odstavek 20. člena ZOPNI glasi: Sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani naslednji pogoji: - je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje, - iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja oziroma je bila opravljena finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa ali z njim razpolaga ali je razpolagal, oziroma ga je prenesel na povezane osebe ali je prešlo na njegove pravne naslednike, - obstaja nevarnost, da bi lastnik, sam ali preko drugih oseb, to premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem in - premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje po tem zakonu, ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.

5

Po prvem odstavku 21. člena ZOPNI se začasno zavarovanje odredi zoper osumljenca, obdolženca, obsojenca ali zapustnika, za katerega so podani utemeljeni razlogi za sum, da razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora ali zoper pravnega naslednika ali povezano osebo, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na to osebo.

6

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ta se v postopku zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.

7

Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Uradni list RS št. 63/1994 in nasl.

8

Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 76/2018.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (2011) - ZOPNI - člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 10, 20, 20/1, 20/1-3, 21, 21/1, 21/3

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 7/2, 212, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.