Jedro

V socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja. V takšnih primerih zato prihaja do tega, da se v tožbah navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka je zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu ZPP (po katerem lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporov, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper drugostopenjski posamični akt tožene stranke, ker je ugotovilo, da med strankama že teče sodno socialni spor, ki se nanaša na isto časovno obdobje.

Zoper sklep je tožnica po pooblaščenki vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve postopka s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Poudarja, da je sicer pravilna ugotovitev, da gre v zadevi opr. št. III Ps 391/2014 za isto obdobje ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, kot v zadevi opr. št. III Ps 2984/2013, spregledano pa je, da ne gre za isti upravni odločbi, ki vsebujeta ugotovitev, kdaj je bila podana začasna nezmožnost za delo. Posledično tako ne gre za isti zahtevek, saj se del tožbenega zahtevka nanaša tudi na odpravo posamičnih upravnih aktov, ki pa v navedenih sodno socialnih sporih niso identični. V obravnavani zadevi tako ne gre za litispendenco in tožba ne bi smela biti zavržena, temveč bi morali biti zadevi združeni, kot je bilo predlagano že v tožbi.

Pritožba je utemeljena.

Iz listinske dokumentacije v sodnem spisu je razvidno, da gre v obravnavani zadevi za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjski posamični upravni akt št. ... z dne 5. 1. 2014 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski posamični upravni akt z dne 11. 12. 2013, s katerim je ugotovljeno, da je bila tožnica od 21. 11. 2013 do 30. 11. 2013 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, od 1. 12. 2013 do 21. 12. 2013 pa zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Gre torej za sodno socialni spor iz 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov glede začasne nezmožnosti za delo v določenem časovnem obdobju, zato že iz tega razloga tožba ne bi smela biti zavržena, kot pravilno poudarja pritožba.

V sodno socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre namreč že po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja, na kar kažejo tudi podatki Ps vpisnika, ko je v tožničinem primeru odprtih kar 12 nerešenih Ps zadev. V takšnih primerih zato dejansko lahko prihaja do tega, da se v tožbi navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se celo zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje kot razloguje prvostopenjsko sodišče, ko se sklicuje na nerešeno zadevo opr. št. III Ps 2984/2013. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka, glede na to, da se v tovrstnih sporih vprašanje začasne nezmožnosti za delo praviloma razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom, je že zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Po prvem odstavku 300. člena citiranega ZPP namreč lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporih, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje.

Zaradi narave sodno socialnega spora, ki se praviloma začne z izpodbojno tožbo zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti posamičnih upravnih aktov iz predsodnega upravnega postopka, sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera ne bi smelo postopati po četrtem odstavku 189. člena ZPP in tožbe zavreči. Ker je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj zaradi zavrženja izpodbojne tožbe sploh ni prišlo do vsebinske presoje izpodbijanih posamičnih upravnih aktov, je bilo potrebno pritožbi tožnice ugoditi in na podlagi 3. točke 265. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v vsebinsko sojenje o zadevi.

Glede na načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka bo v nadaljevanju potrebno slediti tožničinemu predlogu o združitvi predmetne zadeve v skupno obravnavanje z zadevo Ps III 2984/2013 oz. iz razloga smotrnosti ter preprečitve istovrstnega procesnega zapleta, morebiti v skupno obravnavanje združiti vse še nerešene istovrstne zadeve med strankama.