Jedro

Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep, ni očitna pisna pomota. V konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za izdajo popravnega sklepa zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 256,99 EUR, v roku petnajst dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 113/2006-II z dne 27. 6. 2019 popravilo v uvodu sodbe tako, da je med tožeče stranke dodalo še tožnika A. A. 2. Zoper sklep se pritožuje prva tožena stranka. Navaja, da 328. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, izdajo popravnega sklepa dopušča samo v primerih, ko je potrebno popraviti napake ali pomote. Vsebinskih napak ali drugih pomanjkljivosti sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti. Prav to pa je storilo sodišče prve stopnje. Tožba tožnika A. A. je bila že pravnomočno zavržena s sklepom z dne 18. 3. 2009, zato ni več dopustno, da se ga v postopek ponovno prepusti z izdajo popravnega sklepa, s katerim se popravlja uvod sodbe. Če je namreč A. A. po tem, ko ni bil več stranka postopka predložil pooblastila za pooblaščence, ki so v tem postopku zastopali druge tožnike, s tem ni mogel postati stranka postopka. Stranka postopka bi ob izpolnjevanju vseh dodatnih procesnih pogojev lahko postal samo z vložitvijo nove tožbe, česar pa A. A. ni storil. Vendar pa tudi v tem primeru izdaja popravnega sklepa ne bi bila dopustna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).

5. Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. 6. Res je, da se v primeru, kadar je tožba zavržena, šteje, kot da nikoli ni bila vložena, kar velja ne le za njene materialnopravne, temveč tudi za procesne učinke. Res je tudi, da se na aktivni strani lahko tožniku do konca glavne obravnave pridruži nov tožnik, če so podane predpostavke iz prvega odstavka 191. člena ZPP (drugi odstavek 191. člena ZPP). A. A. bi se lahko do konca glavne obravnave pridružil tožnikom, ob predpostavki, da bi svojo voljo pridružiti se tožeči stranki jasno izrazil (zgolj vložitev pooblastila ne zadostuje) ter ob nadaljnji predpostavki, da so podani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP.

7. Ne glede na materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje glede pogojev za naknadno sosporništvo, je bistveno, da v konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.

8. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep torej ni očitna pisna pomota, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za izdajo popravnega sklepa zavrnilo.

9. Prvi toženec je s pritožbo uspel, zato mu je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki znašajo 256,99 EUR.