Jedro

Med tožnico in pokojnim ni obstajala zunajzakonska skupnost kot to določa 114. člen ZPIZ-1, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine in je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2012 in št. ... z dne 16. 12. 2011 ter da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine po zunajzakonskem partnerju od 10. 11. 2010 dalje. Sodišče je nadalje odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje pri odločitvi oprlo na pravnomočno sodbo Cp 398/2013 z dne 28. 5. 2013, ne da bi upoštevalo, da je zoper omenjeno sodbo vložena revizija. Prav zaradi tega je bil tudi predlagan vpogled v celoten spis Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Izpovedbe pokojnikovih hčerk ter tožnice ter ostalih prič so si nasprotujoče. V sodbi pa ni razlogov, zakaj je sodišče v obrazložitev povzelo predvsem pričanje hčerk niti, zakaj je njunim izpovedbam dalo večjo verodostojnost od ostalih. Tožnica je tudi predlagala pribavo originalnih listin iz Bolnišnice A., s katerimi bi izkazala, da hčerki pokojnika lažeta o dejstvu, da je njun pokojni oče prišel v bolnišnico sam. Sodišče pa tega dokaza ni izvedlo. Tudi glede ekonomske skupnosti je tožnica predlagala dokaze, ki jih sodišče ni sprejelo v obravnavo. Sodišče bi se moralo opredeliti tudi do dejstva, da hčerki praktično od leta 2004 do 2009 z očetom nista imeli stikov, vendar pa sta kljub temu suvereno izpovedali o tem, kje in kako sta živela tožnica in njun sedaj pokojni oče. Vprašljiva je tudi oporoka predvsem glede svobodne volje oporočitelja, ki je bil tedaj v bolnišnici pod vplivom protibolečinske terapije. Tudi s tem v zvezi so bili ponujeni dokazi, ki pa jih sodišče ni sprejelo v obravnavo. Upoštevaje vse navedeno tožnica meni, da dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno. Razlogovanja sodišča pa tudi ni mogoče preizkusiti. Zmotnost uporabe ZZZDR je v tem, da skuša sodišče ugotoviti življenjsko skupnost tožnice in pokojnega zavarovanca z iskanjem konkretnih okoliščin, ne pa da bi po tožnici in pričah ugotovilo modus vivendi tožnice in pokojnega partnerja, ter ga primerjalo z določbo 12. člena ZZZDR in nato ocenilo skladnost življenja in predpisa. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 12. 2011. Z omenjeno odločbo je bil zahtevek tožnice za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrnjen. Tožena stranka se je namreč postavila na stališče, da med tožnico in pokojnim zavarovancem B.B. (v nadaljevanju: zavarovanec) niso bili podani vsi elementi zunajzakonske skupnosti.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v 110. členu določa pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. V 114. členu pa je nadalje določeno, da ob pogojih iz 110. člena ZPIZ-1 pridobi ob zavarovančevi smrti pravico do vdovske pokojnine tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Navedeni člen torej glede ugotavljanja zunajzakonske skupnosti odkazuje na uporabo določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/1976 z nadaljnjimi spremembami). V 12. členu je določeno, da dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Tudi po stališču pritožbenega sodišča iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja prepričljiva ugotovitev, da med tožnico in zavarovancem ni obstajala življenjska skupnost, ki bi bila glede na že citirani 12. člen izenačena z zakonsko zvezo. Za rešitev zadeve je bistvena že ugotovitev, da zavarovanec zveze s tožnico ni štel za izvenzakonsko skupnost. Iz njegove lastnoročne oporoke (l. št. A/45) namreč izrecno izhaja, da s tožnico ne živi v zunajzakonski skupnosti. Opisal je tudi, da se tožnica samovoljno zadržuje v njegovem stanovanju, da ga skuša izolirati ter da ga psihično in fizično trpinči že več let. Tožnica naj bi zasledovala le materialne koristi. Tudi v oporoki, ki jo je sestavila odvetnica ob sodelovanju dveh prič izhaja izjava zavarovanca, da s tožnico ne živita v zunajzakonski skupnosti. Brez svobodne privolitve obeh partnerjev pa ni veljavne zakonske zveze. Tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 606/1996 poudarja, da je določbo 17. člena ZZZDR mogoče smiselno uporabiti za ugotavljanje veljavnosti zunajzakonske skupnosti tako, da skupnost ne bi imela z zakonom določenih posledic, če kateri od partnerjev ne bi svobodno privolil vanjo. Skladno s 1. odstavkom 17. člena ZZZDR zakonska zveza namreč ni veljavna brez svobodne privolitve bodočih zakoncev. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi bila oporoka vprašljiva, pa pritožbeno sodišče poudarja, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kakorkoli odpiral dvom v veljavnost zavarovančeve oporoke. Pritožbeno sodišče tudi sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela dokazati, da je dejansko bivala skupaj z zavarovancem. Že iz izpovedbe tožnice namreč izhaja, da sta imela stalno prebivališče prijavljeno na različnih naslovih, kar sicer samo po sebi ne pomeni, da ni šlo za dejansko bivanje v enem ali drugem stanovanju, vendar pa nobena od zaslišanih prič ni potrdila, da sta tožnica in zavarovanec dejansko skupaj bivala. Da ni šlo za obojestransko čustveno navezanost ter vzajemno spoštovanje, zaupanje in medsebojno pomoč pa nenazadnje izhaja tudi iz že omenjene zavarovančeve oporoke, kjer je podrobno pojasnil, zakaj tožnice ne šteje za zunajzakonsko partnerico. Tožnici tudi ni bila priznana pravica do dedovanja. Napotena je bila sicer na pravdo za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti in dedne pravice, vendar pa je sodišče v zadevi Cp 398/2013 z dne 28. 5. 2013 pravnomočno ugotovilo, da med tožnico in zavarovancem ni obstajala zunajzakonska skupnost. Ker je sodišč prve stopnje z izvedbo dokazov ustrezno razčistilo dejansko stanje, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni bilo nobene potrebe, da bi dejansko stanje še dodatno razčiščevalo z izvedbo ostalih dokazov, ki jih je predlagala tožnica. Nenazadnje tožnica odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo izvedbo ostalih dokazov na naroku za glavno obravnavo niti ni prerekala oziroma ni ugovarjala relativne kršitve po določbi 286.b člena ZPP, kjer je določeno, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, kar pa tožnica v pritožbi niti ne zatrjuje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.