Jedro

Tožnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti s trditvijo, da ima pravico, ki preprečuje izvršbo, nekdo tretji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na spornem stanovanju ..., sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Dejanska podlaga njune odločitve je bila ugotovitev, da po zemljiškoknjižnih podatkih lastnica spornega stanovanja ni tožnica, pač pa Občina ...

2. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijanih sodb, da se njenemu tožbenemu zahtevku ugodi ali pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri pritožbeno uveljavljanih procesnih kršitvah o nasprotju razlogov s samo odločitvijo in o procesnih posledicah napačne neizvedbe zaslišanja tožnice kot stranke. Zaradi teh procesnih kršitev je bilo po tožničinem mnenju tudi napačno uporabljeno materialno pravo, saj je kljub ugotovitvi, da sporno stanovanje ni tožničino, po izpodbijani odločitvi izvršba dopustna. Dejansko taka izvršba posega v lastninsko pravico tretjega, čeprav je ta pravica nedotakljiva. Pri tej trditvi se tožnica sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-438/2004. 3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ki pa ni vložila revizijskega odgovora.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Uveljavljane procesne kršitve niso podane. Že pritožbeno sodišče je na podobne pritožbene ugovore pravilno odgovorilo. Vprašanje, ali ugotovitev, da je lastnik spornega stanovanja Občina ..., ki ni stranka v tej pravdi, utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka za nedopustnost izvršbe, je materialnopravne narave in zato ti razlogi niso v nasprotju z odločitvijo sodišč. Pritožbeno sodišče ni prezrlo visoke starosti tožnice, ki naj bi bila razlog za njen izostanek na zadnjem naroku in posledično izostalo zaslišanje. V razlogih svoje sodbe je pravilno pojasnilo, da ni prišlo do relativne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 282. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato, ker je tožnica sama sporočila sodišču, da lahko pride na zaslišanje na sodišče, ker je dobila pravilno vabilo za zaslišanje stranke s poukom o posledicah njenega izostanka in ker po prejemu vabila svojega izostanka ni opravičila. Sklicevanje, da bi ovrgla trditev o navideznosti darilne pogodbe, je neutemeljeno, ker gre za trditev nasprotne stranke, ki je nobeno od sodišč niti ni obravnavalo in upoštevalo. Da sta tožnica in druga toženka zapisali darilno in najemno pogodbo, v postopku tudi ni bilo sporno. V nasprotju z revizijskimi trditvami tožnica v pritožbi ni zatrjevala, da naj bi ji bilo z izvedbo naroka v njeni odsotnosti onemogočeno obravnavanje pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Revizijsko sodišče ugotavlja, da je tožničin pooblaščenec sicer sporočil, da na narok ne more priti, ni pa predlagal preložitve naroka in zato kljub izostanku tožnice in njenega pooblaščenca ni bilo nobenih ovir za izvedbo naroka. Vse stranke so svoje navedbe že podale, sodišče pa je na naroku le vpogledalo vse že prej izvedene dokaze in narok zaključilo.

6. Tožba za nedopustnost izvršbe ali izločitvena tožba ima pravno podlago v tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tako za samo izločitveno tožbo kot za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Da gre pri tem za pravico samega tožnika oziroma tako imenovanega tretjega v izvršilnem postopku, glede na jasno zakonsko besedilo ne more biti dvoma. Tožnik v izločitveni pravdi ali tretji v izvršilnem postopku ne more uspeti s trditvijo, da ima tako pravico nekdo četrti.

7. Prav v tem je bistvo obravnavanega spora. Sporno stanovanje, ki je predmet izvršbe, je v zemljiški knjigi enako identificirano kot v tožbenem zahtevku: stanovanje ... V zemljiški knjigi je vpisano v vl. št. ... k.o. ... pod oznako 7E, njegova lastnica pa je Občina ... Ta je bila le prodajalka spornega stanovanja drugi toženki po določbah Stanovanjskega zakona (SZ), ni pa bila niti stranka izvršilnega postopka, niti tretji v izvršilnem postopku, niti stranka v tem pravdnem postopku. Druga toženka ni poskrbela za izvedbo omenjene kupne pogodbe v zemljiški knjigi, stanovanje je z darilno in najemno pogodbo s 6. 12. 1995 podarila svoji babici – tožnici, vendar tudi ta ni poskrbela za zemljiškoknjižno izvedbo omenjenih pogodb. Razlogi pritožbenega sodišča o tožničini premajhni skrbnosti so zato materialnopravno pravilni. Tožnica v reviziji (vsaj izrecno) tudi ne vztraja več na svojem zmotnem stališču, da naj bi bila ona lastnica spornega stanovanja, pa čeprav na pogodbi ni overitve podpisov, pogodba ni bila prijavljena davčnemu organu in tudi zemljiškoknjižni predlog ni bil vložen.

8. Tožnica revizijo materialnopravno utemeljuje le z zmotnim stališčem, da za ugoditev izločitveni tožbi zadostuje ugotovitev, da dolžnik ni lastnik predmeta izvršbe. Kaj mora tožnik v taki pravdi trditi in dokazati, je revizijsko sodišče že pojasnilo. Tožničino sklicevanje na razloge v navedeni odločbi Ustavnega sodišča RS o nedotakljivosti lastninske pravice je zmotno zato, ker je šlo v tisti zadevi za bistveno drugačno situacijo: (pri)tožniki se niso sklicevali na pravice neke četrte osebe, pač pa na svoje (vsaj pričakovane lastninske) pravice v situaciji, ko se kot kupci stanovanj zaradi še nevzpostavljene etažne lastnine sploh niso mogli vknjižiti v zemljiški knjigi. Tožnica pa se v tej zadevi v revizijski fazi postopka sklicuje na pravico Občine ..., ki ni sodelovala v nobenem od opisanih postopkov, pa čeprav je etažna lastnina tudi za sporno stanovanje že vpisana.

9. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.