17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1136/2003 z dne 7. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zahtevek pritožnice na razveljavitev aneksa z dne 9. 1. 1997 in z dne 7. 10. 1996 k pogodbi o zaposlitvi zavrglo, ker pritožnica predhodno ni zahtevala varstva pravic pri delodajalcu oziroma ker je zamudila rok za sodno varstvo. Posledično je zavrnilo njen zahtevek na izplačilo dodatka za naziv. V utemeljitev svoje odločitve je sodišče navedlo, da izpodbijani aneksi predstavljajo akt o določitvi plače in zato imajo naravo odločbe o plači. Zato bi pritožnica spremembo delodajalčeve odločitve lahko dosegla po postopku, kot je predpisan v določbah od 80. do 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. – v nadaljevanju ZTPDR). Pritožnica se je zoper odločitev sodišča prve stopnje pritožila. Višje delovno in socialno sodišče je njeni pritožbi delno ugodilo in je sodbo ter sklep v delu, ki se nanaša na zavrženje zahtevka na razveljavitev aneksa z dne 7. 10. 1996, razveljavilo in vrnilo sodišču v novo odločanje. Sklep, v delu, ki se nanaša na zavrženje zahtevka na razveljavitev aneksa z dne 9. 1. 1997, pa je potrdilo.

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočni del izpodbijanega sklepa. Zatrjuje kršitev 2., 22. in 23. člena Ustave. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, ki šteje izpodbijani aneks kot sklep o določitvi plače. Ob tem navaja, da je sodišče aneks, ki je pogodbene narave, samovoljno preoblikovalo v dokončen in pravnomočen sklep, ki je enostranske narave. Ker pritožnica spornega aneksa ni izpodbijala po določbah delovne zakonodaje, ji je sodišče z navedenim stališčem odvzelo možnost sodnega varstva. Odločitev sodišča je po mnenju pritožnice arbitrarna, ker sodišče ni ugotavljalo prave volje strank. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodno odločbo.

B.

3.Iz navedb pritožnice iz ustavne pritožbe izhaja, da nasprotuje stališču sodišča o pravni naravi dokumenta, s katerim ji je bila plača na novo odmerjena. S tem uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato z ustavno pritožbo tudi ni mogoče utemeljevati kršitve temeljnih ustavnih načel iz 2. člena Ustave, saj ne gre za določbo, ki bi urejala kakšno človekove pravico ali temeljno svoboščino. Ustavno sodišče zato pritožničinih navedb v tem delu ni ocenjevalo.

4.V zvezi z uporabo prava Ustavno sodišče presoja le, ali temeljijo izpodbijane odločitve na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesprejemljivem stališču oziroma ali gre za primer očitno napačne odločitve sodišča brez razumne pravne obrazložitve, ki bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Takšnih kršitev izpodbijani sodni odločbi ni mogoče očitati. Višje sodišče je navedlo bistvene pravne argumente za svojo odločitev. Pojasnilo je, da je delodajalec med trajanjem delovnega razmerja dolžan delavcu v skladu z določbo drugega odstavka 23. člena ZTPDR izročiti pisni sklep, s katerim odloči o uresničevanju njegovih posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Če delavec z odločitvijo ni zadovoljen, ima pravico do ugovora. Sodišče je štelo, da je delodajalec v obravnavanem primeru zadostil tej zahtevi, čeprav je odločitev o plači napačno poimenoval z aneksom. Odločitev, zakaj je izpodbijani aneks šteti kot sklep o določitvi plače, je Višje sodišče zadostno in razumljivo obrazložilo. Temu stališču zato ni mogoče očitati samovoljnosti.

5.Očitek pritožnice, da je navedeno stališče nesprejemljivo z vidika pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, je neutemeljen. V tožbi, ki jo je priložila k ustavni pritožbi, je pritožnica sama navedla, da imajo navedeni aneksi naravo sklepa o ugotovitvi osnovne plače. Zgolj okoliščina, da je pritožnica med sodnim postopkom spremenila svoje stališče, kateremu pa sodišče ni sledilo, ne more utemeljevati kršitve te človekove pravice.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan