Jedro

Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor policist. Toženka je tožniku s sklepom z dne 6. 7. 2022 razveljavila pogodbo o zaposlitvi na podlagi ugotovitve, da zoper njega obstaja varnostni zadržek, zaradi česar ob sklenitvi delovnega razmerja ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 44. člena ZODPol za sklenitev delovnega razmerja.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pravni standard utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe lahko ugotavlja tudi na podlagi dejstev iz delovnopravnega spora. Ker je hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče pojmovati kot ugotovitev o tožnikovih življenjskih razmerah, je takšna presoja skladna z jezikovno razlago tretjega odstavka 52. člena ZODPol. Dejstvo, da je tožnik s tiskanjem obvestila o javni dražbi nadlegoval in ustrahoval uslužbenko policije, utemeljuje dvom v zakonitost in strokovnost njegovega dela pri toženki.

Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Pravilno je izpostavilo, da je bilo tudi v kazenskem postopku njegovo ravnanje ugotovljeno in spoznano kot nedopustno, vendar pa ni izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja. Ker obstoj varnostnega zadržka ni pogojen s kazensko obsodbo, slednje ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče ni opredelilo do priloženih zapisnikov sej preiskovalne komisije. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je bilo ime tožnika izpostavljeno na sejah preiskovalne komisije, ne kaže na politično motiviranost sklepa o razveljaviti pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ..., da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje 11. 7. 2022 pri toženki ni prenehalo in mu še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ter mu za čas do vrnitve na delo priznati pravice iz delovnega razmerja, obračunati vsakomesečni znesek bruto plače, kot bi ga prejel, če bi delal, od tega odvesti davke in prispevke in mu izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka.

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. O zadevi je že drugič odločal sodnik porotnik A. A. Tožnik kljub vprašanju, zakaj se je senat zamenjal, ni bil pozvan k podajanju pripomb na novo sestavo senata, ki ni bil predstavljen. Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pridobitev celotnega spisa, ki je bil podlaga za ugotavljanje varnostnega zadržka v letu 2022, je kršilo tožnikovo pravico do izjave in sodnega varstva. Ni se mogel seznaniti in izjaviti o neskladjih v listinah in postopkih varnostnega preverjanja v letu 2021 ter 2022. Kljub temu, da je dokazni predlog za pridobitev ocene tveganj iz leta 2020 kot nerelevanten zavrnilo, se sodba opira na ugotovitve iz te listine, zato so si njeni razlogi med seboj v nasprotju. Ker 53. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol) v postopku varnostnega preverjanja ne dopušča pridobivanja ocene tveganja, sta uradni zaznamek o varnostnem preverjanju iz leta 2022 in izpodbijani sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (komisija) nezakonita. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožnikovih navedb, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku pred komisijo, o njenih članih pa se je seznanil šele, ko je bil izpodbijani sklep že sprejet. Na podlagi 22. člena Ustave bi morala biti tožniku v postopku razveljavitve pogodbe o zaposlitvi zagotovljena pravica do izjave. Ni se opredelilo niti do njegovega stališča, da bi moral biti v obravnavanem primeru upoštevan drugi odstavek 74. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) in določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1) glede pravice do zagovora. Napačno je presodilo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek po 9. točki prvega odstavka 52. člena ZODPol, saj ni upoštevalo, da je bil v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Ker se pri določitvi ni oprlo na dejstva iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer, temveč na delovnopravno zadevo, je napačno uporabilo tretji odstavek 52. člena ZODPol. Sodbe iz kazenskega in delovnopravnega postopka je zgolj povzelo, ne da bi jih tudi dokazno ocenilo. Ker se je pri odločanju upoštevalo tudi dejstva in dokaze, ki niso zajeti v izpodbijanem sklepu, je prekoračilo obseg sodne presoje zakonitosti tega akta. S tem, ko je pri presoji varnostnega zadržka upoštevalo tudi sum, da je tožnik B. B. pošiljal zanjo obremenjujoča sporočila, čeprav državno tožilstvo o kazenski ovadbi v zvezi s tem očitkom še ni odločilo, je kršilo načeli in dubio pro reo in ne bis in idem. Tožnik je izvedel, da je bila ovadba zavržena. Ker sklepa o zavrženju te kazenske ovadbe ni mogel pridobiti do konca glavne obravnave, pritožbenemu sodišču predlaga, da ga pridobi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je C. C. oceno varnostnega preverjanja 2021 priredil, oceni varnostnega preverjanja D. D. iz leta 2021 in 2022 pa je neutemeljeno štelo za verodostojni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pridobi sklep o zavrženju kazenske ovadbe zoper C. C. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ‑1), ki potrjuje, da je slednji oceno varnostnega preverjanja sestavil zakonito. Njegova ocena je skladna s kriteriji 52. člena ZODPol, do razlike v primerjavi z oceno D. D. pa je prišlo zato, ker je pri ocenjevanju utemeljeno izločil oceno tveganja iz leta 2020. Sodišče ocen varnostnega preverjanja D. D. in C. C. ni primerjalo. Ker je štelo, da je priča C. C. ravnal po navodilih E. E., čeprav je priča to izrecno zanikala, je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ni upoštevalo, da se je praksa podpisovanja dokumentov varnostnega preverjanja spremenila, zato je napačno ugotovilo, da se je priča C. C. z oceno varnostnega preverjanja za leto 2022 strinjal. Glede sistema podpisovanja dokumentov in poteka sestanka 13. 5. 2021 je zmotno in pristransko dokazno ocenilo izpovedi prič D. D., F. F. in C. C., zato je podana kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8., 212. in 213. členom ZPP. Neutemeljeno ni odločilo o stroških postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred spremenjeni senat, v obeh primerih s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu višji kriminalistični inšpektor policist. Toženka je tožniku s sklepom z dne 6. 7. 2022 razveljavila pogodbo o zaposlitvi na podlagi ugotovitve, da zoper njega obstaja varnostni zadržek, zaradi česar ob sklenitvi delovnega razmerja ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 44. člena ZODPol za sklenitev delovnega razmerja.

7. Pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodnik porotnik A. A. v tej zadevi odločal dvakrat, je neutemeljen. Spor v obravnavanem primeru se nanaša na drug zahtevek z drugačno pravno ter dejansko podlago kot spor pod opr. št. I Pd 882/2016 glede izredne odpovedi. Gre za dve različni zadevi, ki sta se med istima strankama vodili v ločenih delovnopravnih postopkih. Okoliščina, da sodnik porotnik presoja več zadev, ki se obravnavajo med istima strankama, sama po sebi ne utemeljuje razloga za njegovo izločitev in ni bilo razloga, da bi se moral že sodnik porotnik sam izločiti.

8. Skladno z drugim odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 7. 4. 2023 izhaja, da je sodišče prve stopnje strankama naznanilo ponoven pričetek glavne obravnave zaradi spremenjenega senata, katerega poimenska sestava je navedena na prvi strani. Tožnik, ki je bil s svojo pooblaščenko navzoč na naroku, je imel možnost spremljati potek postopka in podajati pripombe, k čemur ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še posebej pozvati. Njegovega vprašanja, zakaj se je zamenjal senat, ki ga je tega dne podal na naroku glavne obravnave, ni mogoče šteti kot zahtevo za izločitev sodnika porotnika. Zahteve po izločitvi ni podal niti na naslednjem naroku za glavno obravnavo dne 26. 6. 2024, čeprav je bil seznanjen, da se sestava senata ni spremenila. Ker tožnik ni podal zahteve za izločitev sodnika porotnika, tudi sicer ni navedel nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale razloge za izločitev iz prvega odstavka 70. člena ZPP, neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Dokazni postopek je izvedlo pravilno in v zadostnem obsegu, izvedene dokaze pa tudi vestno, skrbno ter analitično sintetično ocenilo. Svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi pa tudi niso nejasni ali med seboj v nasprotju, zato je sodbo mogoče preizkusiti. Prav tako ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov in med sami temi listinami oziroma zapisniki. Bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato niso podane.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pridobitev celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za ugotavljanje varnostnega zadržka v letu 2022, s pojasnilom, da je bila ta v pretežnem ter relevantnem delu že vsebovana v dokumentaciji varnostnega preverjanja iz leta 2021 in tudi predložena v spis. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da je podvojena izvedba enakih dokazov nepotrebna. Tožnik v pritožbi neutemeljeno zatrjuje kršitev pravice do izjave do hipotetičnih drugih listin, ki naj bi bile vsebovane v dokumentaciji varnostnega preverjanja iz leta 2022 in naj bi se pridobile zato, da bi dale podlago za trditve o postopkovnih kršitvah. Tožnik niti v pritožbi ni konkretiziral, katere druge listine naj bi iz spisa izostale oziroma kakšna naj bi bila njihova vsebina. Izvedba dokazov služi dokazovanju predhodno zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju trditvene podlage. Z zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče prve stopnje tožniku ni odreklo sodnega varstva, saj je dokazni postopek pravilno izvedlo in o njegovem zahtevku odločilo skladno s pravili ZDSS-1 in ZPP.

11. Sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za pridobitev ocene varnostnih tveganj iz leta 2020 ni utemeljilo v nasprotju z razlogi sodbe, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ustrezno je razložilo, da ta listina ni bila odločilna pri ugotovitvi, da je v letu 2021 obstajal varnostni zadržek za zaposlitev tožnika pri toženki. Takšno stališče je podal tudi sam tožnik, ki je nasprotoval zaslišanju avtorja te listine, G. G., z utemeljitvijo, da priča ne bi izpovedala o relevantnih okoliščinah (prva pripravljalna vloga, l. št. 85). Listina je bila sicer kot del dokumentacije varnostnega preverjanja iz leta 2021 z delno zatemnjenim besedilom predložena v spis. Drži, da se nanjo sklicujeta izpodbijani sklep komisije in uradni zaznamek D. D. z dne 2. 6. 2021, kar je sodišče prve stopnje tudi navedlo pri povzemanju vsebine teh dveh dokazov. Pri tem je pravilno ugotovilo, da ocena varnostnega tveganja iz leta 2020 ni bila bistvena za ugotovitev obstoja varnostnega zadržka. Glede na pravilno ugotovitev, da je bil temeljni razlog za ugotovitev varnostnega zadržka izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je zatemnjene podatke o dejavnikih varnostnega tveganja utemeljeno štelo za nerelevantne. Zato ni bilo dolžno pridobivati nezatemnjene verzije te listine, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga pa ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do izjave, ki vsebuje tudi pravico do izvedbe dokazov ni neomejena, temveč je ob zavrnitvi kršena le, če za to ni bilo utemeljenega razloga.

12. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o pristranski in pomanjkljivi dokazni oceni, s katerimi tožnik na več mestih uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8., 212. in 213. členom ZPP. Ne drži, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku zgolj povzelo delovnopravne in kazenske sodbe, ne da bi jih tudi presodilo. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, kako so se sodišča opredelila do tožnikovega ravnanja, kot tudi kakšen pomen so imele odločitve sodišč v postopku varnostnega preverjanja. Dokazna ocena sodbe dosega standard skrbne in vestne presoje in je ustrezno upoštevana v končnem uspehu celotnega dokaznega postopka. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o pristranski dokazni oceni izpovedi prič D. D., F. F. in C. C. Ker sta bili izpovedi prič D. D. in F. F. konsistentni, medsebojno dopolnjujoči in skladni z drugimi listinskimi dokazi, jima je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Izkustveno neprepričljivi izpovedi priče C. C. je utemeljeno odreklo verodostojnost. Dokazna ocena izpovedi teh prič zato ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila tožniku leta 2016 zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Tožnik se je pri toženki leta 2021 ponovno zaposlil, zato se ga je pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi varnostno preverilo. D. D. je v svojem uradnem zaznamku z dne 2. 6. 2021 podal varnostno oceno, da za tožnika obstaja varnostni zadržek iz 9. točke prvega odstavka 52. člena ZODPol. Ko je uradni zaznamek poslal v potrditev nadrejenemu C. C., ga je slednji priredil tako, da v tožnikovi oceni varnostnega preverjanja ni bilo podanih varnostnih zadržkov. Leta 2022 se je tožnika ponovno varnostno preverjalo zaradi njegove prijave na mesto policijskega atašeja v tujini. D. D. je na podlagi enakih dejstev kot v letu 2021 v uradnem zaznamku z dne 13. 5. 2022 ponovno ugotovil, da za tožnika obstaja varnostni zadržek iz 9. točke prvega odstavka 52. člena ZODPol. C. C. njegovi oceni varnostnega preverjanja tokrat ni nasprotoval, pritrdil pa ji je tudi vodja Službe H. priča F. F. Na podlagi ugotovitev varnostnega preverjanja iz leta 2021 in 2022 je komisija tožniku razveljavila pogodbo o zaposlitvi, ker že leta 2021 ni izpolnjeval pogojev za zaposlitev niti jih ne izpolnjuje sedaj. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedenim ugotovitvam sodišča prve stopnje kot tudi presoji, da je bil izpodbijani sklep toženke pravilen in zakonit. 14. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do zakonitosti poteka varnostnega preverjanja in podatkov, ki so bili v tem postopku uporabljeni. Utemeljeno je zavrnilo tožnikov ugovor, da se izpodbijani sklep komisije nezakonito opira na oceno varnostnih tveganj iz leta 2020, ki bi morala biti izločena iz postopka varnostnega preverjanja. Ta listina izhaja iz notranjevarnostnega postopka, v katerem se na podlagi četrtega odstavka 31. člena ZODPol in Pravilnika o notranji varnosti v policiji preverjajo dejavniki tveganja za notranjo varnost policije. Namen varnostnega preverjanja je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih (peti odstavek 51. člena ZODPol). Čeprav gre za drug postopek, to ne pomeni, da v njem ni dopustno uporabiti podatkov iz notranjevarnostnega postopka. Sedmi odstavek 51. člena ZODPol določa, da policija pri varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da se lahko v postopku varnostnega preverjanja vpogleduje v vso notranjo dokumentacijo, ki se nanaša na preverjano osebo. Pri tem ni napačno uporabilo prvega odstavka 53. člena ZODPol, ki podatkov iz notranjevarnostnega postopka ne izključuje iz vsebine varnostnega preverjanja.

15. Tožnik v pritožbi glede izjavljanja v postopku pred komisijo, posebej glede izjavljanja o oceni varnostnih tveganj iz leta 2020 neutemeljeno uveljavlja kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj se je sodišče prve stopnje do njegovih navedb glede sodelovanja v postopku pred komisijo ustrezno opredelilo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se ustavno jamstvo iz 22. člena Ustave nanaša na postopke pred sodiščem, pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ne pa tudi na postopke pred delodajalcem. Pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da sodelovanje javnega uslužbenca v postopku razveljavitve pogodbe o zaposlitvi ni predvideno. V sklopu navedb o kršitvi pravice do sodelovanja v postopku pred komisijo se je tožnik skliceval na drugi odstavek 74. člena ZJU. Navedel je zgolj, da mu v postopku pred komisijo ni bilo omogočeno uveljavljati izjem po tej določbi, ki dovoljuje odstop od zakonske obveznosti razveljavitve nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnik ni konkretiziral nobenih časovnih ali drugih pomembnejših okoliščin, zaradi katerih njegovega delovnega razmerja s toženko ne bi bilo smiselno prekiniti, zato se sodišče prve stopnje ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izjem iz drugega odstavka 74. člena ZJU. S tem, ko je zavrnilo njegove očitke o kršitvi pravice do sodelovanja v postopku pred komisijo in ugotovilo, da je podan varnostni zadržek, zaradi česar je bila pogodba o zaposlitvi utemeljeno razveljavljena, se je ustrezno (posredno) opredelilo tudi do neuporabe drugega odstavka 74. člena ZJU.

16. Pritožbeno grajanje kršitve pravice do zagovora v postopku pred komisijo in zavzemanje za smiselno uporabo določb ZDR‑1 je neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZJU varstvo pravic javnega uslužbenca, ki je bil s sklepom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi prizadet, zagotovljeno v sodnem sporu. Pritožbene navedbe o neustavnosti ureditve postopka razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, ki javnemu uslužbencu ne zagotavlja zagovora, so neutemeljene. Razveljavitev pogodbe o zaposlitvi predstavlja poseben način prenehanja delovnega razmerja, ki je urejeno v X. poglavju ZJU. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da posebna ureditev iz ZJU zagovora v tem postopku ne predvideva. Prav tako ni mogoče pravice do zagovora utemeljiti s sklicevanjem na določbe ZDR‑1, ki se nanašajo na postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj načina prenehanja delovnega razmerja nista primerljiva.

17. Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb o prepozni seznanitvi s sestavo komisije. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da so bili člani komisije poimensko navedeni v izpodbijanem sklepu, tožnik pa je imel v sodnem postopku možnost uveljavljanja izločitvenih razlogov. Tovrstnih navedb ni podal, zato so njegovi pritožbeni očitki, da mu je bila vnaprej onemogočena hipotetična možnost izločitve članov komisije, neutemeljeni.

18. Sodišče prve stopnje je postopek pred komisijo in njen sklep o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ustrezno presojalo, ne da bi pri tem odločalo mimo tožbenega zahtevka, v nasprotju z prvim odstavkom 2. člena ZPP. Ne drži, da je mimo dejstev in dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep komisije, tega utemeljevalo za nazaj. Dokazna ocena utemeljeno zajema tudi uradna zaznamka o oceni varnostnega preverjanja z dne 2. 6. 2021 in 13. 5. 2022 skupaj s prilogami, saj se izpodbijani sklep sklicuje na ti dve listini. Prav tako dokazna ocena utemeljeno zajema tudi izpoved priče D. D. Na podlagi njegovega pojasnila o nastanku obeh uradnih zaznamkov se je sodišče prve stopnje prepričalo, da sta ti listini verodostojni.

19. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpodbija verodostojnost priče D. D. in njegove ocene varnostnega preverjanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je njegovo oceno varnostnega preverjanja iz leta 2021 C. C. spremenil, pri čemer se je slednji skliceval predvsem na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. Sodišče prve stopnje je uradna zaznamka D. D. primerjalo z uradnim zaznamkom C. C. in pravilno ugotovilo, da je slednji izpostavljal okoliščine, ki ne izkazujejo varnostnega zadržka, čeprav je namen varnostnega preverjanja prav nasproten, namreč iskanje podatkov o morebitnih varnostnih zadržkih. Ne drži, da je do razlike v njunih uradnih zaznamkih prišlo zato, ker naj bi priča C. C. iz presoje izključil oceno varnostnih tveganj iz leta 2020. 20. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo motive priče C. C. za prirejanje tožnikove ocene varnostnega preverjanja. Očitek kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z njegovo izpovedjo je neutemeljen. Ker je priča neprepričljivo zanikala ravnanje po navodilih E. E., je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da mu je bilo naročeno, naj tožnikovo oceno varnostnega preverjanja prilagodi tako, da dejstva, ki izkazujejo varnostni zadržek, prezre oziroma omili. Pri tej ugotovitvi, ki jo pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno, ni bistveno, ali je C. C. s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja. Pritožbena navedba, da je bila kazenska ovadba zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz prvega odstavka 257. člena KZ‑1 zoper njega zavržena, je zato nerevanatna. Iz tega razloga je neutemeljen tudi pritožbeni dokazni predlog, naj pritožbeno sodišče pridobi sklep o zavrženju te ovadbe.

21. Oceno varnostnega preverjanja iz leta 2021, ki jo je podal C. C., je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot neverodostojno. Pri tem se je pravilno opredelilo do njegovega spremenjenega stališča. Utemeljeno je štelo, da je C. C. na sestanku 13. 5. 2022 konkludentno soglašal z oceno varnostnega tveganja, ki jo je podal D. D., saj ji ni nasprotoval, poleg tega pa jo je po sestanku brez pripomb posredoval v podpis svojemu nadrejenemu F. F. Pritožbeno sodišče ugotovitve sodišča prve stopnje sprejema kot pravilne, nasprotno pritožbeno uveljavljanje, ki ga tožnik utemeljuje s spremenjenem sistemom podpisovanja dokumentov in neavtentičnostjo zapisnika sestanka, pa je neutemeljeno.

22. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil ključen razlog za odločitev komisije izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku zakonito podana leta 2016. Toženka je tožniku podala izredno odpoved na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1 zaradi kršitve obveznosti delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po 197. členu KZ‑1. V delovnem sporu na prvi stopnji, ki se je vodil pod opr. št. I Pd 882/2016, je bilo odločeno, da so očitki iz podane izredne odpovedi utemeljeni le v delu, ki se nanašajo na tožnikovo tiskanje obvestila o javni dražbi premoženja njegove sodelavke B. B. z namenom njenega zastraševanja. Odločeno je bilo, da njegovo ravnanje ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja, vendar pa predstavlja hudo naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Odločitev, da je izredna odpoved na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1 zakonita, je bila potrjena tudi na drugi stopnji v zadevi Pdp 12/2018. 23. Z ugotovitvijo, da je bilo v uradnih zaznamkih o oceni varnostnega preverjanja z dne 2. 6. 2021 in 13. 5. 2022 poleg dejstev, ugotovljenih v delovnem sporu, upoštevano tudi tožnikovo kasnejše ravnanje zoper B. B., sodišče prve stopnje ni širilo razlogov izpodbijanega sklepa komisije. Kot temeljni razlog za ugotovitev varnostnega zadržka je štelo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Samo dejstvo, da je tožnik nadlegoval in zastraševal svojo sodelavko, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar se od policista pričakuje, zadostuje za ugotovitev, da je podan dvom v njegovo zanesljivost in verodostojnost. Ne glede na druge očitke takšno ravnanje predstavlja zadostno podlago za ugotovitev varnostnega zadržka iz 9. točke prvega odstavka 52. člena ZODPol. Dvom v zanesljivost ali verodostojnost osebe je podan, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito ali nestrokovno opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji ali v tujini, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni (tretji odstavek 52. člena ZODPol).

24. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se pravni standard utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe lahko ugotavlja tudi na podlagi dejstev iz delovnopravnega spora. Ker je hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja mogoče pojmovati kot ugotovitev o tožnikovih življenjskih razmerah, je takšna presoja skladna z jezikovno razlago tretjega odstavka 52. člena ZODPol. Dejstvo, da je tožnik s tiskanjem obvestila o javni dražbi nadlegoval in ustrahoval uslužbenko policije, utemeljuje dvom v zakonitost in strokovnost njegovega dela pri toženki.

25. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen. Pravilno je izpostavilo, da je bilo tudi v kazenskem postopku njegovo ravnanje ugotovljeno in spoznano kot nedopustno, vendar pa ni izpolnjevalo znakov kaznivega dejanja. Ker obstoj varnostnega zadržka ni pogojen s kazensko obsodbo, slednje ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče ni opredelilo do priloženih zapisnikov sej preiskovalne komisije. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je bilo ime tožnika izpostavljeno na sejah preiskovalne komisije, ne kaže na politično motiviranost sklepa o razveljaviti pogodbe o zaposlitvi.

26. V predmetnem delovnem sporu se ni odločalo o kazenski odgovornosti tožnika, temveč o zakonitosti sklepa o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje ni odločalo po pravilih kazenskega postopka, ampak je po pravilih ZDSS‑1 v povezavi z ZPP ugotavljalo, ali je bil podan zakonit in utemeljen razlog za razveljavitev tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno zatrjevanje kršitve načel in dubio pro reo ter ne bis in idem je zato neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je očitke iz kazenske ovadbe B. B., ki jo je 28. 4. 2016 podala zoper tožnika, obravnavalo v sklopu presoje verodostojnosti izpovedi D. D. in njegovega uradnega zaznamka. S tem, ko je ugotavljalo, ali so ti očitki vplivali na njegovo oceno o obstoju varnostnega zadržka, ni prekoračilo svoje pristojnosti, kot to neutemeljeno zatrjuje tožnik v pritožbi. Do utemeljenosti očitkov iz kazenske ovadbe se je ustrezno opredelilo in jih glede na njihovo vsebino ter časovno umeščenost pripisalo tožniku ali z njim povezani osebi. S tem je smiselno izključilo tožnikova zatrjevanja o nasprotnem, zato je njegov pritožbeni očitek o pomanjkljivi obrazložitvi sodbe neutemeljen. Neutemeljen je tudi njegov dokazni predlog, naj pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pridobi sklep o zavrženju kazenske ovadbe B. B. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da je bila ta ovadba s strani Posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva zavržena že 16. 1. 2023, zato bi lahko tožnik ta dokaz pridobil sam oziroma pravočasno predlagal pridobitev tega sklepa pred zaključkom postopka na prvi stopnji.

27. Pri presoji zakonitosti izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Presojo utemeljenega dvoma v zanesljivosti in verodostojnost tožnika je ustrezno oprlo na kriterije iz petega odstavka 52. člena ZODPol. Pri tem je izpostavilo, da predstavlja tožnikovo ravnanje hudo naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je bila sankcionirana z najhujšo delovnopravno sankcijo, tj. izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ne samo, da bi se moral tožnik takšnih ravnanj vzdržati, marveč bi jih moral kot policist preprečevati. Z utemeljitvijo možnosti ponovnega stika z oškodovanko in ponovitve nedopustnih ravnanj je pravilno ocenilo tudi vpliv njegove ponovne zaposlitve na varnost ljudi. S tem, ko je sodišče prve stopnje presodilo, da je izpodbijani sklep komisije pravilen in zakonit, je utemeljeno v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, vključno z delom, kjer je tožnik zahteval, da se mu povrnejo stroški, s čimer je odločilo tudi o zahtevku za povrnitev stroškov.

28. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

29. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).