Jedro

Glede na to, da se je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo v pravdnem postopku že iztekel, je sodišče presodilo, da v predmetnem postopku tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem ne izpolnjuje objektivnih pogojev za dodelitev BPP v obsegu, za katerega je zaprosil, in je zato njegova prošnja neutemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 19. 7. 2021 vložil tožnik zaradi sestave pritožbe zoper sodbo v zadevi Okrajnega sodišča v Celju P 338/2018. Tožena stranka se sklicuje na določbe 13. in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v teku navedeni pravdni postopek, v katerem je tožnik po pooblaščencu vložil tožbo zoper prvotoženega A. A. ml. zaradi plačila 1.700,00 EUR s pripadki in zoper drugotoženo B. B. zaradi plačila 1.773,49 EUR s pripadki. Sodišče je po opravljeni glavni obravnavi v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožena stranka še ugotavlja, da iz listin v sodnem spisu izhaja, da je navedena sodba Okrajnega sodišča v Celju P 338/2018 z dne 17. 1. 2020 opremljena s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 4. 11. 2020, kar pomeni, da rednih pravnih sredstev, kot je pritožba zoper sodbo, ni več mogoče vložiti. Glede na to, da se je rok za vložitev pritožbe v navedenem postopku že iztekel, je sodišče presodilo, da v predmetnem postopku tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem ne izpolnjuje objektivnih pogojev, ki jih 24. člen ZBPP določa za dodelitev BPP v obsegu, za katerega je zaprosil, in je zato njegova prošnja neutemeljena. Glede na takšno odločitev pa tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali tožnik izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da se pritožuje, ker ima veliko stroškov. Želi, da se čimprej reši z ženo, da ne bi imela stroškov.

3. Tožena stranka je sodišču po pozivu predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

6. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne prereka, da je sodba Okrajnega sodišča v Celju P 338/2018 z dne 17. 1. 2020 že postala pravnomočna in izvršljiva 4. 11. 2020, ne prereka, da se je pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo zanj že iztekel. Tudi ne prereka, da ne bi z navedeno sodbo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišče zato navedenim dejstvom kot nespornim sledi skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 7. Skladno s prvim odstavkom 319. člena ZPP postane sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe.

8. Ker je torej s sodbo z dne 17. 1. 2020 Okrajno sodišče v Celju v zadevi P 338/2018 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, navedena sodba pa je že postala pravnomočna pred vložitvijo tožnikovega predloga za BPP, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila v izpodbijani odločbi, da tožnik pritožbe zoper navedeno sodbo ne more več vložiti. Zato je pravilno posledično tudi ugotovila, da tožnik zaradi navedenega nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku. Zato je zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP1 pravilno tožniku zavrnila njegovo prošnjo za BPP, ne da bi se hkrati opredelila še do subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj morata biti oba pogoja po ZBPP podana kumulativno.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1, o tem v 6. točki obrazložitve), pač pa vprašanje verjetnega tožnikovega izgleda za uspeh v postopku, kar pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe prava.

1 Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.