Jedro

Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 3. 10. 2018, ki jo je tožena stranka dne 8. 10. 2018 podala tožeči stranki, nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 23. 10. 2018 oziroma ji je tega dne nezakonito prenehalo, zato še vedno traja, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, razen v obdobju od 17. 12. 2018 do 21. 12. 2018. 3. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, jo prijaviti v matično evidenco pri ZPIZ za čas od 24. 10. 2018 do 16. 12. 2018 in od 22. 12. 2018 dalje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 24. 10. 2018 do 16. 12. 2018 in od 22. 12. 2018 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja kot da bi delala, obračunati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.892,20 EUR bruto ter ji po obračunu in plačilu vseh pripadajočih davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega neto zneska do plačila, pri čemer zakonske zamudne obresti od mesečnih neto zneskov nadomestila plače tečejo od vključno 16. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 8 dni, pod izvršbo," oziroma podredno: "Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo, jo prijaviti v matično evidenco pri ZPIZ za čas od 24. 10. 2018 do 16. 12. 2018 in od 22. 12. 2018 dalje ter ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 24. 10. 2018 do 16. 12. 2018 in od 22. 12. 2018 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja kot da bi delala, plačati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.892,20 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska do plačila, pri čemer zakonske zamudne obresti od mesečnih zneskov nadomestila plače tečejo od vključno 16. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 8 dni, pod izvršbo," oziroma podredno: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati denarno povračilo v višini 16.062,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v roku 8 dni, pod izvršbo." (I. točka izreka).

Odločilo je, da se postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja in priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 17. 12. 2018 do 21. 12. 2018, ustavi (II. točka izreka) ter da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo in odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje pri presoji očitkov iz predhodnih opozoril in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprlo skorajda izključno na izpovedi A.A. in B.B., spregledalo pa izpovedi prič, ki tožnika razbremenjujejo odgovornosti za očitane kršitve. Ni upoštevalo, da je več prič potrdilo navedbe tožnika o veliki časovni stiski, v kateri je moral opravljati svoje delo in o njegovi preobremenjenosti. Tožniku je neutemeljeno pripisalo odgovornost za napake v zvezi z očitki iz pisnih opozoril in redne odpovedi. Čeprav je pri posameznih napakah najti tudi prispevek tožnika, ta ni bil bistven, saj so napake zlasti posledica neustreznih pogojev za delo in neustrezne organizacije dela, za kar je odgovorna izključno tožena stranka. Sodišče je neutemeljeno pritrdilo očitkom glede zamude roka za oddajo gradiv v tiskarno dne 26. 1. 2019 in se do vseh dokazov v zvezi s tem ni opredelilo, kar je bistvena kršitev določb postopka po 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem zlasti ni upoštevalo, da je končna potrditev s strani zunanjega naročnika prišla šele tega dne po 16. uri, kar potrjuje E-mail z dne 26. 1. 2018, to pa bi potrdili tudi priči C.C. in D.D., katerih zaslišanje pa je sodišče prve stopnje pavšalno zavrnilo in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zmoten je zaključek, da očitane napake niso majhne, saj so številne priče izpovedale nasprotno. Kršitve niso take, da bi onemogočale nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zlasti ker so številne priče tožnika opisale kot vestnega in skrbnega delavca, ki je nesebično pomagal tudi drugim sodelavcem. Napačna pa je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, oziroma ki jih uveljavlja tudi pritožba. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je bilo ugotovljeno pravilno in popolno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje ni kršilo določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker ima sodba sodišča prve stopnje dovolj jasne razloge o odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Če so posamezna stališča sodišča prve stopnje materialno pravno napačna, to ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka po tej določbi, takšne kršitve pa tudi ne predstavlja domnevno napačna dokazna ocena. Sodišče prve stopnje naj bi, kot navaja pritožba, to kršitev zagrešilo s tem, da je nekritično sledilo le nekaterim pričam. Navedeni očitki so v prvi vrsti posledica nestrinjanja tožeče stranke z dokazno oceno in pravno presojo sodišča prve stopnje in po vsebini pomenijo (sicer tudi neutemeljeno) uveljavljanje preostalih dveh pritožbenih razlogov.

7. Odločilna dejstva, ugotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje, so zlasti naslednja: - Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu tehnični urednik, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 3. 2015. - V letu 2017 in 2018 je prejel več pisnih opozoril na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer opozorila z dne 19. 10. 2017, 1. 2. 2018 in 2. 3. 2018. - Zaradi ponovne kršitve delovnih obveznosti, ugotovljene 20. 8. 2018, je tožena stranka 29. 8. 2018 tožniku vročila pisno seznanitev s kršitvami in vabilo na zagovor, določen 4. 9. 2018, ki se ga je tožnik udeležil in na njem podal pisni zagovor, ki ga je dopolnil 7. 9. 2018. - Dne 3. 10. 2018 je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga s 15-dnevnim odpovednim rokom iz razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1).

- V pisnem opozorilu z dne 19. 10. 2017 je tožena stranka tožniku očitala, da je 15. 10. 2017 (nedeljsko dežurstvo) prišel eno uro prepozno na delo, da o zamudi ni obvestil nadrejenega in se kasneje ni opravičil. Glede na izvedene dokaze je bilo ugotovljeno, da je opozorilo utemeljeno, ker je zamujanje na delo (brez opravičljivega razloga) kršitev delovnih obveznosti, čeprav je tožnikov nadrejeni A.A. potrdil tožnikovo izpoved, da se je takoj po prihodu v službo opravičil za zamudo.

- Pisno opozorilo z dne 1. 2. 2018 je vsebovalo očitek, da je tožnik kot nočni tehnični urednik kršil pogodbene obveznosti zaradi neupoštevanja navodil nadrejenih delavcev tako, da je prišlo do napak v zvezi z opremo časopisnih člankov oziroma grafično podobo časnika E., ki je izšel 1. 2. 2018 (napačne barve pri označbi naslovov, napake pri prelamljanju besedila). Opozorilo je bilo po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje utemeljeno, ker je tožnik opustil svojo dolžnost vestno prekontrolirati izdelek, ga ustrezno urediti oziroma popraviti pred oddajo v tisk, kar je sodišče prve stopnje natančno obrazložilo v točkah 8 do 12 obrazložitve sodbe.

- Očitane kršitve, ki so predmet opozorila z dne 2. 3. 2018, so razvidne zlasti iz 13. točke obrazložitve sodbe. Tožniku se je očitala zamuda roka za oddajo gradiva dne 26. 1. 2018 v tiskarno (do 14. ure) ter samovoljno dogovarjanje s tiskarno za podaljšanje roka do 16. ure, gradivo pa je bilo oddano šele ob 17.35 uri. Pri drugi kršitvi se tožniku očita, da je 16. 2. 2018 kljub opozorilu nadrejenega delavca oddal v tisk neustrezno fotografijo F.F. na naslovnici časopisa, ki je bila zato neustrezna. Napake pri opremi oziroma oblikovanju pa se tožniku očitajo tudi pri časopisih E., ki sta izšla 22. 2. 2018 (izpadla je navedba avtorja objavljenega članka) in 24. 2. 2018 (neustrezna naslovnica). Ugotovljeno je bilo, da je tožnik tudi te kršitve storil, da je za napake odgovoren in da je bilo tudi to (tretje) opozorilo utemeljeno, kar je sodišče prve stopnje natančno obrazložilo v točkah 13 do 20 obrazložitve sodbe.

- Predmet redne odpovedi iz krivdnega razloga je očitana kršitev v zvezi s pripravo oziroma tehnično obdelavo člankov v časopisu E. z dne 18. 8. 2018, storjena s tem, da tožnik ni izvedel ustreznih korektur, čeprav je od nadrejenega delavca prejel navodila oziroma dokumente (printe oz. odtise časopisnih strani) z označenimi korekturami, zaradi česar je časnik izšel s tehničnimi napakami (neberljiv, nerazumljiv članek zaradi napačne povezave stolpcev besedila, napake pri podpisovanju avtorjev članka …), kar je natančno obrazloženo v točkah 21 in 22 obrazložitve sodbe.

8. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju oprlo na pravilno pravno podlago – zlasti na določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013 - popr.; ZDR-1), ki opredeljujejo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (89. člen ZDR-1). Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga iz tretje alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 in da je tožnik s svojimi ravnanji kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 2., 6. in 12. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer 2. člen pogodbe nalaga tožniku skrb za pravočasno oddajanje gradiva v tisk, skrb za celostno grafično podobo časopisa ter izvajanje drugih del po nalogu nadrejenih delavcev. Tožnik pa je kršil tudi določbe prvega odstavka 33. , 34. in 36. ter 37. člena ZDR‑1, ki med drugim določajo, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, upoštevati zahteve in navodilom delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, dolžan pa se je vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

9. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da so tožniku dokazane vse v opozorilih očitane kršitve (razen očitka o nespoštljivem vedenju oziroma žaljivi in neprimerni komunikaciji v telefonskem pogovoru z direktorico trženja G.G. dne 26. 1. 2018 - pisno opozorilo z dne 2. 3. 2018), pa tudi kršitev, ki je predmet redne odpovedi. V obrazložitvi sodbe je ocenilo in ustrezno upoštevalo izpovedi vseh zaslišanih prič, pa tudi tožnikovo izpoved, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se je oprlo izključno na izpovedi tožniku nadrejenih delavcev A.A. in B.B., čeprav je res, da sta prav ti dve priči najbolj seznanjeni s tožnikovimi zadolžitvami na delovnem mestu tehničnega urednika in sta o tem, pa tudi o napakah pri delu tožnika, ki so se pogosto ponavljale in imele za posledico najstrožje ukrepanje delodajalca, tudi izpovedali. Sodišče prve stopnje je izvedene dokaze pravilno dokazno ocenilo, kar je utemeljilo s prepričljivimi razlogi. Izvedeni dokazi, zlasti skladne izpovedi vseh zaslišanih prič, potrjujejo pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, da je glede na dela in naloge oziroma zadolžitve tožnika na delovnem mestu tehničnega urednika za napake, ki so se vendarle prepogosto ponavljale in je bil tožnik nanje večkrat tudi pisno opozorjen, odgovoren zlasti tožnik (nedvomno pa tudi njegovi sodelavci). Prav tožnik je bil kot tehnični urednik zadolžen za celostno grafično podobo časopisa, imel je nadzor nad predpisano likovno podobo časopisa in je bil kot zadnja oseba, ki časopis pregleda pred oddajo v tisk, dolžan vse izdelke pred oddajo v tisk prekontrolirati, ustrezno urediti in popraviti. Tožnik neutemeljeno oporeka zaključkom sodišča prve stopnje s tem v zvezi in se sklicuje na to, da naj bi bile napake posledica neustreznih pogojev za delo in neustrezne organizacije dela oziroma odgovornost pripisuje drugim sodelavcem. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da za očitke iz pisnih opozoril z dne 1. 2. 2018 in 2. 3. 2018 ni odgovoren le tožnik, oziroma da njegov prispevek k napakam ni bil bistven.

10. Isto pa velja za tožnikove trditve oziroma nasprotovanje dokazni oceni sodišča prve stopnje glede kršitev v zvezi z zamudo roka za oddajo gradiva dne 26. 1. 2019, ki je ustrezno argumentirana in pravilna, saj jo izvedeni dokazi potrjujejo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožnika za zaslišanje prič, ki naj bi podale dodatna pojasnila v zvezi s to kršitvijo in ni zagrešilo kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo neutemeljeno uveljavlja pritožba. Četudi bi držala tožnikova trditev, da je do zamude roka prišlo izključno zaradi tega, ker je končna potrditev naročnika prišla šele po 16. uri, za kar naj tožnik ne bi bil odgovoren, to ni odločilnega pomena ob dejstvu, da je bila ugotovljena utemeljenost treh pisnih opozoril s številnimi očitki glede napak, za katere je dokazana odgovornost tožnika kot tehničnega urednika. Za zakonitost redne odpovedi bi zadostovalo, da bi bila dokazana že utemeljenost enega predhodnega opozorila.

11. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem poskuša zmanjšati težo posameznih kršitev iz predhodnih opozoril in redne odpovedi. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je tožnik kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila z dne 19. 10. 2017, 1. 2. 2018 in 2. 3. 2018 niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.

12. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, zato je pravilna in zakonita tudi odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika v izpodbijani sodbi.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (165. ter 154. člen ZPP). Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja oziroma o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS.1).