Jedro

Če želi stranka doseči taksno ugodnost, ki je izjema od pravila, da vsakdo plača sodno takso, mora predlog konkretizirano obrazložiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predloga dolžnika za oprostitev plačila sodne takse in za odlog plačila sodne takse. Ugotovilo je, da znaša pravilno odmerjena sodna taksa za ugovor 44,00 EUR. V predlogu za odlog plačila dolžnik ni navedel v kolikšnem času bi zmogel plačati sodno takso oziroma do kdaj se naj odloži plačilo, zato je predlog pavšalen in nedomišljen.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da bilančna kategorija dobiček ali izguba še ne pomeni likvidnih denarnih sredstev na računu, prav tako premoženjske kategorije oziroma z drugim imenom sredstva (terjatve, nepremičnine) v bilanci stanja, razen denarnih sredstev, ne pomenijo likvidnih denarnih sredstev. Prav tako morebitni neblokiran račun in denarni depoziti ne pomenijo, da bi dolžnik razpolagal z zadostnimi denarnimi sredstvi na računu za plačilo sodne takse. Iz javno dostopnih podatkov AJPES je razvidno, da ima dolžnik še vedno blokiran TRR. Zakon omogoča vsaj odlog plačila sodne takse nad 44,00 EUR, pa tudi tega sodišče dolžniku ni omogočilo kljub nedvoumnim navedbam, da v zadnjih treh mesecih ni imel prilivov na račun in da trenutno ne razpolaga s prostimi denarnimi sredstvi za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik pojasnjuje kaj pomenijo oziroma ne pomenijo posamezne bilančne kategorije, vendar se sodišče prve stopnje s temi ni ukvarjalo. V pritožbi navaja, da ima blokiran TRR, ampak tega ni navajal v predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse z dne 14. 12. 2018. Dolžnik ni pojasnil zakaj te navedbe ni mogel podati v predlogu, zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo znesek sodne takse 44,00 EUR, ki pritožbeno ni sporen. V skladu s četrtim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) pravna oseba, kar je dolžnik kot d.d., ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov. Zato je bila odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse materialnopravno pravilna.

6. Glede odloga plačila sodne takse dolžnik navaja, da ga zakon omogoča za plačilo sodne takse nad 44,00 EUR, vendar sodna taksa v tem primeru ne znaša nad 44,00 EUR, temveč ravno 44,00 EUR. Če je dolžnik v postopku likvidacije, kot je navajal v predlogu, to ne pomeni samo po sebi, da ne zmore takojšnjega plačila sodne takse. Za pravno osebo drugi v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 določa, da ji sodišče lahko odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače. Poleg omembe likvidacije je dolžnik v predlogu navedel, da bi plačilo sodne takse pomenilo nepremostljivo likvidnostno obremenitev, dodatni finančni viri pa, da mu trenutno niso dosegljivi. Če trenutno ne razpolaga s prostimi denarnimi sredstvi za plačilo sodne takse, kot navaja v pritožbi, pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil predlog za odlog pavšalen in neobrazložen. Če želi stranka doseči taksno ugodnost, ki je izjema od pravila, da vsakdo plača sodno takso, mora predlog konkretno obrazložiti. Tega dolžnik ni storil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi predlog za odlog plačila sodne takse.

7. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo pravnemu sredstvu stranke, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).