Jedro

OT spremljajočih opravil, kot so kratki dopisi toženi stranki in izvensodni dopisi upravičencu ne opredeljuje kot samostojne storitve, temveč kot storitve, ki so že zajete v navedenih tarifnih številkah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku (odvetniku A.A. iz Ljubljane), priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 15/2018 z dne 5. 2. 2018 v višini 103,77 EUR. Navedeni znesek se poveča še za 22 % DDV in skupno znaša 126,60 EUR. Višji znesek je zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je bila upravičencu z odločbo Bpp 15/2018 z dne 5. 1. 2018 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo pravnega položaja upravičenca, preučitvijo dokumentacije pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede smiselnosti vložitve pravnih sredstev in verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z izselitvijo B.B. iz najemniškega stanovanja prosilca na podlagi najemne pogodbe z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana 1441/2009 z dne 21. 10. 2009 ter za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo pravnega položaja upravičenca, preučitvijo dokumentacije pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede smiselnosti vložitve pravnih sredstev in verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z izpodbijanjem očetovstva zoper B.B. Tožnik je toženi stranki pravočasno vrnil originalno napotnico z listinami o opravljenih storitvah in predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada in potrebni izdatki v skupni višini 553,10 EUR. Tožena stranka je tožniku po tar. št. 39/1 (prva alineja) Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) priznala nagrado za posvet z upravičencem v trajanju do ene ure v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake začete pol ure posveta) in po tar. št. 39/1 (tretja alineja) OT za pripravo pisnega pravnega mnenja v obsegu do ene tipkane strani, ki že zajema tudi pregled in študij listin, v skupnem trajanju do dveh ur, nagrado v višini 150 točk (4x 37,5 točke za vsake pol ure dela). V zvezi s tem tožena stranka obrazlaga, da je nagrada za pripravo pisnega pravnega mnenja po tar. št. 39/1 (tretja alineja) OT določena v razponu glede na zahtevnost podanega mnenja v višini od 50 do 100 točk za vsake pol ure dela. Tožena stranke je ocenila, da je v obravnavanem primeru šlo za srednje zahtevno pisno pravno mnenje, zato tožniku za vsake pol ure dela pripada nagrada v višini 37,5 točke (75 točk x ½), torej za dve uri dela nagrada v skupni višini 150 točk. Spremljajoča opravila (kratki dopisi pristojnemu organu za BPP in izvensodni dopisi upravičencu) so po ustaljeni sodni praksi že zajeta v priznanih nagradah. Skupna višina tožniku priznane nagrade znaša 200 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 91,80 EUR. Tožena stranka je tožniku po drugem odstavku 11. člena OT priznala še potrebne izdatke za poštne storitve v višini 6,87 EUR na podlagi izkazanih oddanih poštnih pošiljk in izkazane potrebne izdatke za fotokopije v višini 5,10 EUR (34 fotokopij x 0,15 EUR). Nagrada in potrebni izdatki skupaj z DDV znašajo 126,60 EUR.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da je v konkretnem primeru šlo za dve pravni mnenji. Eno se nanaša na izselitev B.B., drugo pa se nanaša na priznanje očetovstva. Pri priznanju očetovstva gre za mnenje z mednarodnim elementom, saj je imenovani rojen v Bosni in Hercegovini (BIH), ki ni članica Evropske Unije (EU). To pomeni, da veljajo kolizijski predpisi. Dokument, npr. rojstni list je napisan v tujem jeziku. V tožbi se tožnik sklicuje na pojasnila in razlage o uporabi tarife Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju UO OZS), ki so javno objavljena na spletni strani OZS. Iz obvezne razlage OZS izhaja, da je posvet samostojna storitev (UO – 9. 2. 2016-2). Enako velja tudi za pregled listin, ki je samostojna storitev (UO 28. 9. 2017 – 1p). Po 19. členu OT daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife UO OZS, le-ta pa so sodišča in drugi organi dolžni upoštevati. V konkretnem primeru je šlo za dve pravni mnenji in ni važna njuna dolžina, kot to navaja tožena stranka, temveč vsebina teh dveh mnenj. To niso enostavna oz. srednja mnenja. Glede na mednarodni element pri drugem mnenju je potrebno znanje tujega jezika, saj je bilo treba prebrati rojstni list, zato se ta opravljena storitev prenizko ocenjuje po tar. št. 39/1 OT. Spremljajoča opravila, kot so kratki dopisi prosilcu in toženi stranki, so bila potrebna in so samostojna storitev, saj ni predpisa, ki bi ločil, kaj je to samostojna in kaj nesamostojna storitev. Sodna praksa, ki naj bi nastala brez posebnega predpisa je protiustavna, saj sodišča odločajo na podlagi zakona in Ustave RS. Tako se krši 14. člen Ustave RS, saj je možno o tem odločati le na podlagi zakona. Ker predpisa o tem ni, je kršeno načelo zakonitosti. Kršen je tudi 22. člen Ustave RS, saj gre za kršenje enakega varstva pravic, če se v drugih primerih odloča na podlagi zakona. Dopisi toženi stranki so samostojna storitev in so povezani z zadevo (npr. vrnitev listine, pošiljanje napotnice oz. ureditev podpisa upravičenca, vrnitev listin stranki). Pošiljanje pravnega mnenja stranki je prav tako samostojna storitev, saj je sestava pravnega mnenja eno, pošiljanje tega pa drugo opravilo po seštevalni metodi. Sklep tožene stranke ne navaja sodne prakse in je nerazumljiv ter pavšalen. Če tožena stranka ne priznava opravljenega dela, to ni pravično. Iskati rešitve v nekih samostojnih in nesamostojnih storitvah je nesmisel. Tožena stranka tako odloča v škodo tožnika. Pri svojem delu tožena stranka ne odgovarja na dopise, ne odloča pravočasno in hitro, odloča skopo, kljub opozorilom s strani OZS in posameznih odvetnikov. Na ta način se obremenjuje sodni sistem, ker je treba pisati tožbe zaradi stroškov, sodna taksa je visoka in se posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa ter dodaja, da je tožniku pravilno in zakonito odmerila odvetniške stroške na podlagi OT v povezavi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Dodaja, da je nagrada za pregled listin zajeta že v osnovni storitvi, torej v pripravi pisnega mnenja, zato tožena stranka tožniku tega ni priznala kot samostojne storitve. Glede navedbe tožnika, da je v konkretnem primeru podal dve mnenji, pa tožena stranka pojasnjuje, da je tožniku priznala nagrado za pripravo in vložitev obeh delov pravnega mnenja v skupnem trajanju do dveh ur, torej eno uro dela za pripravo vsakega dela pravnega mnenja. Na odmero višine nagrade to ni imelo vpliva. Tožena stranka je štela pisno pravno mnenje kot enotno storitev, sestavljeno iz dveh delov. Nadalje tožena stranka navaja, da v obrazložitvi sklepa ni podrobneje pojasnila, na podlagi katerih dejstev je ocenila, da gre v tem primeru za srednje zahtevno pisno pravno mnenje, vendar meni, da to tudi ni bilo potrebno, saj razlogi za takšno oceno smiselno izhajajo iz celotnega konteksta obrazložitve. Tožena stranka je navedla razloge za oceno, da je tožnik skupno potreboval do dve uri dela, in sicer na podlagi obsega obeh delov pravnega mnenja. Ostale navedbe tožnika so neutemeljene in ne vplivajo na pravilnost in zakonitost odmerjenih stroškov. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom, upravičenec do BPP C.C., na tožbo ni podala odgovora.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 15/2018 z dne 5. 1. 2018 upravičencu dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo pravnega položaja upravičenca, preučitvijo dokumentacije pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede smiselnosti vložitve pravnih sredstev in verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z izselitvijo B.B. iz najemniškega stanovanja prosilca na podlagi najemne pogodbe z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Ljubljana 1441/2009 z dne 21. 10. 2009 ter za pravno svetovanje v zvezi s preučitvijo pravnega položaja upravičenca, preučitvijo dokumentacije pri odvetniku ter za sestavo pisnega pravnega mnenja glede smiselnosti vložitve pravnih sredstev in verjetnih izgledov za uspeh v zvezi z izpodbijanjem očetovstva zoper B.B., ter da je tožnik pravočasno priglasil stroške postopka.

8. V zadevi je sporna odmera stroškov nudenja BPP, in sicer je sporno, ali je tožena stranka pravilno izračunala in izplačala stroške tožniku za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in sestavo pisnega pravnega mnenja v predmetni zadevi. Na podlagi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. V zadevi je torej sporno, ali se tožniku prizna nagrada za spremljajoča opravila, kot so kratki dopisi toženi stranki in izvensodni dopisi upravičencu ter ali je tožena stranka tožnikovo pisno pravno mnenje pravilno ocenila kot srednje zahtevno pravno mnenje.

9. Odločitev tožene stranke temelji na tar. št. 39 OT. Uporaba te tarifne številke pride v poštev, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Glede na obseg in obliko dodeljene BPP je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila tar. št. 39 OT, torej da gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih storitvah. Iz konteksta celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja in se ga da tudi preizkusiti, zakaj tožena stranka ni priznala tožniku nagrade za spremljajoča opravila in zakaj je tožnikovo pisno pravno mnenje ocenila kot srednje zahtevno pravno mnenje. OT spremljajočih opravil, kot so kratki dopisi toženi stranki in izvensodni dopisi upravičencu ne opredeljuje kot samostojne storitve, temveč kot storitve, ki so že zajete v navedenih tarifnih številkah. Povedano drugače, te storitve so zajete v opravljeni storitvi, torej v posvetu s stranko in v pripravi pisnega pravnega mnenja, kot pravilno navaja tožena stranka.

10. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na pojasnila UO OZS sodišče dodaja, da obvezna razlaga OT, ki jo je sprejel UO OZS, h kateri ni izkazano soglasje Ministra za pravosodje in ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ne predstavlja pravnega vira, kot je določen v 19. členu ZOdv, zato je sodišče in državni ter drugi organi niso dolžni uporabljati1. 11. Na kršitev 14. člena in 22. člena Ustave RS se tožnik v konkretnem primeru ne more uspešno sklicevati. Po presoji sodišča načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic nista bili kršeni. Tožena stranka je tožniku odmerila nagrado v skladu z OT in ZOdv, tako kot se nagrada za opravljeno delo odmeri tudi drugim dodeljenim odvetnikom na podlagi odločbe BPP.

12. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Enako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005 in Upravno sodišče RS v sodbi III U 133/2009 z dne 1. 10. 2010.