Jedro

Temeljni smoter postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Sodna praksa sicer dopušča tudi drugačne rešitve, tako da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. V obravnavanem primeru soglasja očitno ni, pritožnika pa tudi nista pojasnila, kateri naj bi bili tisti "drugi opravičeni razlogi", ki bi takšno soglasje solastnikov morebiti lahko nadomestili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se solastne nepremičnine predlagateljev in nasprotnih udeležencev v k. o. 0000 - X in k. o. 0000 - X razdružijo s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev.

2. Predlagatelja se v pritožbi sklicujeta na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in razdeli solastne nepremičnine tako, kot je navedeno v vlogi predlagateljev z dne 4. 3. 2016, oziroma tako kot v podrednem zahtevku, sicer pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v nov postopek. Menita, da je predlagateljica izkazala upravičen interes, da prejme parceli št. 896/2 in 896/64 ter še parceli št. 896/72 in 896/73, vse k. o. X. Sodišče bi moralo upoštevati, da je po zakonu primarna fizična delitev, ki je v obravnavanem primeru mogoča, ker je več sklopov nepremičnin in več parcel. Sodišče lahko odloči, da na določenih nepremičninah še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, tudi brez soglasja solastnikov, če so za to drugi opravičeni razlogi. Sicer pa sta bila nasprotna udeleženca v postopku povsem pasivna, zato se šteje, da z vsemi predlogi soglašata. Predlagatelja vztrajata pri svojem zadnjem predlogu z dne 4. 3. 2016. Ta njuna vloga ni bila prepozna in bi jo sodišče moralo upoštevati. Predlagatelja sta predlagala ponovno odprtje obravnave, ker bi z nasprotnima udeležencema želela doseči nek dogovor, česar pa jima sodišče ni omogočilo.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kadar se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve solastnine, o tem odloči sodišče, ki pa je vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve, kot so opredeljena v 70. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče si mora predvsem prizadevati za fizično delitev stvari v naravi; če ta ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pride do civilne delitve, vendar lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike.

6. Sodišče prve stopnje je v tem postopku svojo obveznost prizadevati si za fizično delitev nepremičnin izčrpalo. Po izvedenih dokazih ne more biti nobenega dvoma, da fizična delitev solastnih nepremičnin, ki bi upoštevala solastninske deleže udeležencev, niti po sklopih, niti po posameznih parcelah, ni mogoča. Takšen zaključek izpodbijanega sklepa ima zadostno podlago v izvedenskih mnenjih, ki jim udeleženci postopka niso oporekali. Drugačna pritožbena trditev, da je fizična delitev vendarle mogoča, je vsebinsko prazna in zato ne terja podrobnejšega odgovora.

7. Temeljni smoter postopka za delitev solastnih stvari je v prenehanju solastnine. Sodna praksa sicer dopušča tudi drugačne rešitve, tako da na delu nepremičnin še vedno ostane ali se na novo oblikuje solastnina, vendar le, kadar je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. V obravnavanem primeru soglasja očitno ni, pritožnika pa tudi nista pojasnila, kateri naj bi bili tisti "drugi opravičeni razlogi", ki bi takšno soglasje solastnikov morebiti lahko nadomestili.

8. Sklicevanje predlagateljice na njen upravičen interes za pridobitev posameznih nepremičnin v k. o. X (parc. št. 896/2, 896/64, 896/72 in 896/73) je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča delitev nepremičnin na način, da bi samo nekateri ali celo samo eden od solastnikov pridobil posamezne nepremičnine v naravi, ostali solastniki pa bi bili poplačani iz zneska, pridobljenega s civilno delitvijo preostalih nepremičnin, ni skladna s 70. členom SPZ, ker pomeni neenako obravnavanje solastnikov.

9. Sodišče prve stopnje je za svojo presojo navedlo izčrpne in prepričljive dejanske in pravne razloge, ki jih ni treba ponavljati ali dopolnjevati. Tako se je obrazloženo izreklo tudi o zadnjem predlogu predlagateljev z dne 4. 3. 2016 in ga upravičeno zavrnilo kot neustreznega, potem ko je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za medsebojna poplačila solastnikov v denarju in da ni izkazano soglasje vseh udeležencev za tak način delitve. Pritožbeno stališče, da sta nasprotna udeleženca, ki se na ta predlog nista odzvala, vanj privolila skladno z načelom afirmativne litiskontestacije, nima podlage, ne v 70. členu SPZ in ne v določilih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

10. Sodišče prve stopnje je po navedenem pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, ko je zaključilo, da je v obravnavanem primeru ustrezna le civilna delitev solastnih nepremičnin.

11. V postopku na prvi stopnji ni bilo niti procesnih kršitev, ne uradoma upoštevnih in ne tiste, na katero neopredeljeno meri pritožba. Resda je sodišče zadnjo vlogo predlagateljev prvenstveno ocenilo kot prepozno, a se je v izpodbijanem sklepu do tega predloga vendarle vsebinsko opredelilo. Poprej je s predlogom seznanilo tudi oba nasprotna udeleženca, ki pa nanj nista odgovorila. Čeprav sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ni znova odprlo obravnave, ni kršilo procesnih pravic predlagateljev, ki sta se dotlej v postopku že lahko izrekla o vseh relevantnih dejstvih in dokazih, sodišče pa jima je, čeprav imata kvalificiranega pooblaščenca, omogočilo tudi materialnoprocesno vodstvo.

12. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

13. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.