Jedro

Namen uvedbe dodatnega izrednega pravnega sredstva obnove iz 23. člena ZDen-B je v odpravi takšnih nezakonitosti, ki so vplivale na vsebino odločitve, kar pomeni, da je obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B podan tudi, če so verjetno izkazane takšne okoliščine nepravilno upoštevane izplačane odškodnine, ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve o denacionalizaciji, če bi obstajale in bile znane ter uporabljene v prejšnjem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 697/99-13 z dne 11.12.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 12.2.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti sklepu Upravne enote G. z dne 18.11.1998, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 31.1.1996, s katero so bile D. in J.M. (v nadaljevanju upravičenca) vrnjene v obliki deleža na kompleksu podržavljene parcele št. 233/1, št. 233/2 in 240, vse k.o P., podržavljena parcela, št. 279 iste k.o., pa v last in posest vsakemu upravičencu do ene polovice. Organ prve stopnje je uvedel obnovo postopka iz razloga 3. točke 1. odstavka 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98 in 76/98-odločba US, v nadaljevanju ZDen-B), ker je ugotovil, da pri odločanju ni bila upoštevana že izplačana odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B mogoče uvesti obnovo zoper pravnomočno odločbo, če z njo, v nasprotju z Zakonom o denacionalizaciji (ZDen), ni bila upoštevana za podržavljeno premoženje prejeta odškodnina. Navedeno določbo je potrebno razlagati tudi tako, da je na tej zakonski podlagi podan obnovitveni razlog, če je nezakonitost posledica nepravilno izračunane izplačane odškodnine. V obravnavani zadevi pa izhaja iz upravnih spisov, da sta upravičenca dobila nadomestna zemljišča za zemljišča, ki so jima bila odvzeta na podlagi Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/69 in 53/62) z odločbama Okrajnega ljudskega odbora L., Arondacijske komisije z dne 13.10.1960 in z dne 26.9.1963. Iz obrazložitve pravnomočne denacionalizacijske odločbe organa prve stopnje izhaja, da premoženje, ki je predmet denacionalizacije, ni bilo odplačno podržavljeno, saj so znašali deleži odškodnine v denarju manj kot 30 % ob vsakokratni arondaciji, odškodnina v nadomestnih zemljiščih pa več kot 30 %, kar se upošteva tako, da se vrača razlika nad 30 % do celotne vrednosti podržavljenih nepremičnin. Pred izdajo sklepa o uvedbi obnove je organ prve stopnje ponovno izdelal poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju (dne 16.12.1997) in opravil ustno obravnavo. Iz poročila z dne 16.12.1997 izhaja, da znaša delež prejete odškodnine ob prvi arondaciji 102,50 %, delež prejete odškodnine ob drugi arondaciji pa 85,56 % vrednosti podržavljenih nepremičnin. Glede na navedeno je organ prve stopnje utemeljeno uvedel obnovo postopka, ki je glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-326/98 (Uradni list RS, št. 76/98) tudi pravočasno uvedena.

Tožnik uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da se ne strinja z razlago določbe 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje. Obnovitveni razlog iz navedene določbe je podan le v primerih, ko pri izdaji odločbe o denacionalizaciji sploh ni bila upoštevana izplačana odškodnina, ki je presegala 30 % vrednosti podržavljenega premoženja. V obravnavanem primeru pa je bila upoštevana v višini 58 % vrednosti podržavljenega premoženja, ali je bila vrednost izplačane odškodnine natančno ugotovljena, pa ni pomembno. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do izvedeniškega mnenja Skupne strokovne komisije, ki je dne 19.5.1999 in 2.6.1999 opravila ogled podržavljenih in nadomestnih nepremičnin, niti do izvedeniškega mnenja članice te komisije in sodne izvedenke kmetijske stroke Božene Širca z dne 11.6.1996 (pravilno: 1999). Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in prizadeti stranki (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Farma Stična, Ivančna Gorica) na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je po določbi 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen podan obnovitveni razlog tudi v primeru, če v nasprotju z ZDen izplačana odškodnina ni bila upoštevana v pravilnem izračunu. Namen uvedbe dodatnega izrednega pravnega sredstva obnove iz 23. člena ZDen-B je namreč v odpravi takšnih nezakonitosti, ki so vplivale na vsebino odločitve, kar pomeni, da je obnovitveni razlog iz 3. točke 1. odstavka 23. člena ZDen-B podan tudi, če so verjetno izkazane takšne okoliščine nepravilno upoštevane izplačane odškodnine, ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve o denacionalizaciji, če bi obstajale in bile znane ter uporabljene v prejšnjem postopku.

Da so v obravnavani zadevi verjetno izkazane takšne okoliščine je, glede na podatke upravnih spisov, sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki in organu prve stopnje, ki sta svojo odločitev oprla na podatke poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju z dne 16.12.1997, da sta upravičenca dobila ustrezna nadomestna zemljišča in vsebino pravnomočne denacionalizacijske odločbe, ki je bila izdana na podlagi podatkov poročila z dne 20.3.1995, da sta upravičena do denacionalizacije v višini 42 % od vrednosti podržavljenih zemljišč. V obravnavani zadevi, ko gre po podatkih upravnih spisov za podržavljenje na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 v nadaljevanju TZIKZ) in za izplačano odškodnino v obliki nadomestnih zemljišč, je pomembno, ali je bila izplačana odškodnina pravilno izračunana. TZIKZ je sicer naveden v 27. točki 3. člena ZDen, vendar je na tej pravni podlagi denacionalizacija mogoča le, če upravičenec ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Glede na omejitev iz 27. točke 3. člena ZDen je pravica do denacionalizacije na podlagi podržavljenja po TZIKZ mogoča le v obsegu, za kolikor je ugotovljeno, da nadomestna zemljišča niso ustrezna. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je bila izplačana odškodnina upoštevana v pravilnem izračunu.

Pritožbeni ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora, ker se ni opredelilo do vsebine izvedeniškega mnenja Skupne strokovne komisije, ki je dne 19.5.1999 in 2.6.1999 opravila ogled podržavljenih in nadomestnih nepremičnin in do vsebine izvedeniškega mnenja članice te komisije in sodne izvedenke kmetijske stroke B.Š. z dne 11.6.1999, je neutemeljen. V upravnem sporu sodišče presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta v času njegove izdaje. To pomeni, da upošteva tiste dejanske okoliščine, ki so bile v upravnem postopku ugotovljene do izdaje odločbe organa druge stopnje. Po podatkih upravnih spisov pa navedeni izvedeniški mnenji do takrat nista bili niti izdelani.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.