Jedro

Toženka je presodila, da je sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati, tako očitno pravilen in zakonit, da nima razumnih možnosti za uspeh. Predhodno je tožnico v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP izrecno opozorila, da bo zavrnila njeno prošnjo, če je ne bo dopolnila skladno z določno danimi napotili. Ker tožnica njenim napotilom ni sledila, je s stališča zakonske ureditve odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 79/2021 z dne 10. 9. 2021. Z omenjenim sklepom je bila tožničina tožba zavržena kot nepopolna.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 26. 4. 2021 pri Okrajnem sodišču v Radovljici1 vložila tožbo zaradi namerne povzročitve in dopustitve materialne in nematerialne škode. Tožba je bila nepopolna, zato jo je toženka s sklepom I P 79/2021 z 8. 7. 2021 pozvala naj jo v roku 15 dni popravi oziroma dopolni, sicer jo bo zavrgla. Pozivni sklep je bil tožnici 19. 7. 2021 vročen na naslovu A., 30. 7. 2021 pa še na naslovu B. Vročitev je bila opravljena v času sodnih počitnic, zato je rok za dopolnitev tožbe iztekel 30. 8. 2021. Ker tožnica do omenjenega roka tožbe ni popravila oziroma dopolnila, je bila tožba v zadevi I P 79/2021 s sklepom z 10. 9. 2021 zavržena. Zaradi vložitve pritožbe zoper navedeni sklep je tožnica zaprosila za BPP in predlagala, da se ji za zastopanje določi odvetnica C. C. Ta prošnja je bila obravnavana pod opr. št. Bpp 813/2021. Da bi se ugotovilo ali ima tožnica verjetne možnosti za uspeh v pritožbenem postopku, jo je toženka 20. 8. 2021 pozvala naj na kratko navede pritožbene razloge in pojasni zakaj tožbe ni dopolnila v danem roku. Ta poziv je bil 16. 8. 2021 vročen tudi tožničini pooblaščenki odvetnici C. C. Slednja je tožnico zastopala na podlagi odločbe Bpp 593/2021, s katero ji je bila v zadevi I P 79/2021 od 3. 8. 2021 dalje že odobrena izredna brezplačna pravna pomoč. Na toženkin poziv za dopolnitev prošnje je tožnica odgovorila z vlogo z dne 4. 11. 2021, v kateri je pavšalno nasprotovala postopanju v zadevi I P 79/2021, ni pa navedla dejstev ali dokazov, s katerimi bi izkazala verjeten izgled za uspeh pri izpodbijanju sklepa o zavrženju tožbe v zadevi I P 79/2021. Toženka je v zvezi s tem izpostavila, da je tožnica imela možnost, da bi se zaradi dopolnitve tožbe pravočasno obrnila na izbrano odvetnico, vendar tega ni storila, čeprav je bila predhodno seznanjena s tem, da bo sicer njena tožba zavržena.

3. Toženka je kot neutemeljen ocenila očitek tožnice, da naj bi pomešala zadevi Bpp 79/2021 in Bpp 80/2021. V zvezi s tem je pojasnila, da je tožnica s prošnjo, ki se obravnava pod opr. št. Bpp 813/2021, zaprosila za BPP na drugi (pritožbeni) stopnji v zadevi I P 79/2021. S prošnjo pod opr. št. Bpp 586/2021 pa je zaprosila za BPP v drugi pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju in sicer v zadevi I P 80/2021, v kateri je uveljavljala plačilo odškodnine. V zadevi Bpp 586/2021 je bila tožnici BPP odobrena že junija 2021, zato do pomešanja vlog v navedenih Bpp zadevah po mnenju toženke ni moglo priti. Zadevi Bpp 79/2021 in Bpp 80/2021 se na tožnico ne nanašata.

4. Tožničino prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila iz razloga neizpolnjevanja vsebinskega kriterija za dodelitev BPP (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP), zato skladno z načelom ekonomičnosti postopka (37. člen ZBPP) ni presojala izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP (13. in 14. člen ZBPP).

5. Tožnica se z izpodbijano odločbo ni strinjala in je zoper njo vložila tožbo. Navaja, da v njej dejansko stanje ni ugotovljeno, nastala situacija pa je napačno povzeta. Izpodbijani akt omejuje njeno pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva ter v nedopusten položaj spravlja odvetnico C. C., ki ji je edina pripravljena pomagati. Zase trdi, da je od decembra 2015 dalje deležna psihičnega in materialnega nasilja svojega nekdanjega moža in njegovega zastopnika, od leta 2016 dalje pa tudi policijskega nasilja. Meni, da nima izgledov za uspeh, saj bo toženka poskrbela, da bo njen nekdanji mož uspel v postopku osebnega stečaja. Očita ji, da je pomešala zadevi Bpp 79/2021 in Bpp 80/2021, izvršitelju Č. Č. pa, da je na dražbo uvrstil njene osebne predmete in predmete v lasti Lekarne ..., ki bi morali biti izvzeti iz izvršbe. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

6. Toženka v odgovoru na tožbo povzema ugotovitve iz izpodbijane odločbe. Navedbe v tožbi so po njenem mnenju neutemeljene ter na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta ne vplivajo.

7. Senat tega sodišča je s sklepom I U 384/2022 z dne 7. 12. 2022 odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, je senat namreč presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Pri presoji upravičenosti prosilca do BPP je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je (med drugim) pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskem stanjem in pravno podlago.

10. Zakonska ureditev torej organu, ki odloča o dodelitvi BPP, nalaga zavrnitev zahteve za BPP v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh v sodnem postopku. To sicer ne pomeni podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora organ, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskem stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled2. 11. V obravnavani zadevi to pomeni, da je toženka presodila, da je sklep I P 79/2021 z dne 10. 9. 2021, ki ga želi tožnica izpodbijati, tako očitno pravilen in zakonit, da nima razumnih možnosti za uspeh. Predhodno je tožnico v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP z 19. 10. 2021 izrecno opozorila, da bo njeno prošnjo, če je ne bo dopolnila skladno z določno danimi napotili, na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila. Ker tožnica njenim napotilom ni sledila, je s stališča zakonske ureditve odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za BPP pravilna.

12. Po presoji sodišča tožnica neutemeljeno očita toženki, da je pomešala zadevi Bpp 79/2021 in Bpp 80/2021. Toženka je v 8. točki obrazložitve izpodbijane odločbe prepričljivo in pregledno pojasnila, da je tožnica v dveh pravdnih zadevah (I P 79/2021 in I P 80/2021) zaprosila za BPP, pri čemer sta bili njeni prošnji pravilno obravnavani v dveh ločenih zadevah Bpp (prim. 3. točko obrazložitve te sodbe), kar sodišče v celoti sprejema in razlogov toženke v zvezi s tem na tem mestu ponovno ne povzema.

13. Po drugi strani tožnica ne navaja nobenih konkretnih razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, zakaj naj bi bila toženkina ocena o pravilnosti in zakonitosti sklepa I P 79/2021 z dne 10. 9. 2021, ki ga želi izpodbijati, napačna; da je v svoji dopolnitvi prošnje sledila napotilom toženke v pozivu z dne 19. 10. 2021; in zakaj meni, da bi toženka njeno dopolnjeno prošnjo vendarle morala presojati tudi z vidika izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev BPP po določbah 12., 13. in 14. člena ZBPP. Sodišče ugotavlja, da je toženka izpodbijano odločbo obrazložila z jasnimi in razumnimi razlogi, tožnica pa teh razlogov s tožbo ni uspela izpodbiti.

14. Tožbene navedbe glede nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v drugih sodnih postopkih, ter zatrjevana dejstva, ki se predmetnega postopka ne tičejo, za odločitev v zadevi niso relevantne in na presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne morejo vplivati, zato se sodišče do njih posebej ne opredeljuje.

15. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožničina tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijani odločbi pa za drugačno presojo ne zadošča. 1 Okrajno sodišče v Radovljici je zadevo s sklepom P 37/2021 dne 5. 5. 2021 v obravnavo odstopilo stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju. 2 Prim. sodbo tega sodišča I U 1/2015.