Jedro

Ugovora krajevne pristojnosti, podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova: plač za obdobje od 1.11.2009 do 15. 12. 2009 - obračunati za mesec november 2009 bruto plačo v višini 597,44 EUR, odvesti predpisane prispevke in davke in tožeči stranki izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 12. 2009 do plačila, - obračunati za mesec december 2009 bruto plačo v višini 298,50 EUR, odvesti predpisane prispevke in davke in tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2010 do plačila, provizije iz sklenjenih zavarovanj: - za mesec november 2009 plačati znesek 732,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 12. 2009 dalje do plačila, - za mesec december 2009 plačati znesek 393,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2010 dalje do plačila, prevoza na delo in z dela (kilometrine) plačati znesek 286,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2010 dalje do plačila in stroškov malice plačati znesek 117,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2010 dalje do plačila.

Višji zahtevek iz naslova stroškov za prevoz na delo in z dela nad priznanim zneskom ter zahtevek za plačilo obresti za čas od 15. v mesecu do 25. v mesecu je zavrnilo (2. odstavek izreka sodbe), toženi stranki pa je tudi naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 526,53 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (3. odstavek izreka sodbe).

Zoper sodbo se pravočasno pritožujeta obe stranki.

Tožena stranka se z laično pritožbo pritožuje zoper sodbo v celoti in sicer iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker niso bila upoštevana njena dokazila o izplačilih osebnega dohodka, potnih stroškov in provizij. Ugovarja nepristojnost sodišča v Murski Soboti, saj je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določeno, da je za morebitne spore pristojno sodišče v Mariboru. Meni pa tudi, da ji je bila kršena pravica do zagovora na glavni obravnavi. Sodišču je namreč poslala opravičilo, da se obravnave dne 24. 11. 2010 ne more udeležiti zaradi službenih obveznosti, vendar pa je sodišče v obrazložitvi sodbe navedlo, da svojega izostanka sploh ni opravičila. Zaradi navedenega smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka, saj ji je sodišče prve stopnje za vse tri naroke prisodilo nagrado le za pristop na en narok, kar je po njenem mnenju napačno. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka spremeni tako, da se tožeči stranki odmeri dodatna nagrada še v višini 355,68 EUR.

Pritožbi nista utemeljeni.

V skladu z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pri preizkusu sodbe pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

K pritožbi tožene stranke: Tožena stranka sicer izpodbija sodbo v celoti, vendar je pritožbeno sodišče, glede na to, da za izpodbijanje zavrnilnega dela sodbe nima pravnega interesa, štelo, da sodbo izpodbija le v ugodilnem delu.

V zvezi s pritožbenimi navedbami o nepristojnosti sodišča v Murski Soboti za odločanje v tej zadevi, ker je v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena pristojnost sodišča v Mariboru, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te neutemeljene in prepozne. V 11. členu pogodbe o zaposlitvi (A2) je dogovorjena pristojnost po sedežu tožene stranke. Tožena stranka ima sedež v S., C., zato je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. Poleg tega pa ugovora krajevne pristojnosti podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.

Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prve stopnje toženi stranki kršilo pravico do zagovora na obravnavi, kar bi smiselno lahko pomenilo kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz listinske dokumentacije spisa ne izhaja, da bi tožena stranka sodišču poslala opravičilo z dne 20. 11. 2010, ki ga je priložila pritožbi. Iz priloženega opravičila pa ne izhaja, da je bilo sodišču prve stopnje tudi poslano. Poleg tega pa pritožbeno sodišče pripominja, da tudi če bi sodišče prve stopnje to opravičilo dejansko prejelo, razlog, ki ga tožena stranka v njem navaja, ni opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo in naroka za glavno obravnavo ne bi preložilo.

Sodišču prve stopnje pritožba neutemeljeno očita, da ni upoštevalo njenih dokazil o izplačilih plač, potnih stroškov in provizij tožniku. Iz obrazložitve sodbe in iz dokaznih sklepov sprejetih na narokih za glavno obravnavo dne 27. 10. 2010 in 24. 11. 2010 izhaja, da je sodišče pri odločitvi upoštevalo vse listine, ki jih je v dokazne namene v spis vložila tožena stranka, sploh pa je tožnik oba zneska t.j. znesek 213,13 EUR in znesek 237,00 EUR, ki mu ju je 16. 12. 2009 za mesec november nakazala tožena stranka (priloga B1), upošteval že pri oblikovanju tožbenega zahtevka.

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.člen ZPP).

K pritožbi tožeče stranke: Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je neutemeljena tudi pritožba tožeče stranke v zvezi z odločitvijo o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki pravilno priznalo nagrado za pristop na narok, saj Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008) določa nagrado za narok v enotnem znesku, ne glede na to, koliko narokov sodišče opravi. Zato je zmotno stališče tožeče stranke, da bi ji moralo sodišča priznati trikratno tarifo, ker so bili opravljani trije naroki. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (353. člen ZPP).