Jedro

Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Kmetijska inšpekcija, Območna enota Nova Gorica (v nadaljevanju: prvostopenjski organ), je z odločbo, št. 0611-2258/2017-32 z dne 10. 12. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), tožnici na kmetijskem zemljišču s parc. št. 2965/1 k.o. ... naložil izvesti odstranitev latnika, plezalk in druge zarasti, z namenom, da se pripravi površino za ponovno kmetijsko rabo (1. točka izreka), določil je rok za izpolnitev naložene obveznosti, in sicer en mesec po prejemu te odločbe (2. točka izreka), ter odločil še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ na parceli št. 2965/1 k.o. ..., ki je opredeljena kot najboljše kmetijsko zemljišče, velikosti 2.691 m2, dne 7. 11. 2019 opravil inšpekcijski nadzor skladno z določbami 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ). Iz Registra kmetijskih gospodarstev je razvidno, da je približno 560 m2 vzhodnega dela te parcele vključeno v GERK ..., pripadajoč kmetiji MID ... Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je del parcele, ki je vključen v GERK, njiva; del, ki leži zunaj ograjene površine, pa je delno travnik, delno pa je bilo zemljišče zaraščeno - gre za približno 234 m2 pod napol podrtim latnikom, dolžine 30 m. Samorodnico na latniku so vzpenjalke tako močno prerasle, da se je posušila. Pod težo predvsem bršljana se je latnik nagnil proti ograji ob njivi. Njegova obnova na način, da se plezalke odstrani, ni mogoča zaradi prhlosti in dotrajanosti kolov. Kot je še ugotovil prvostopenjski organ, ob robu raste grmičevje, ponovna kmetijska raba površine pod latnikom je mogoča samo z odstranitvijo kolov, žic in zarasti. V nadaljevanju obrazloži, da zaraščanje kmetijskega zemljišča ni skladno z ZKZ, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča: - obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar (1. alineja), - preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe "drevesa in grmičevje" (2. alineja), - uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevale zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč (3. alineja). V četrtem odstavku istega člena ZKZ je določeno, da če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Prvostopenjski organ nato pojasnjuje, da je tožnica kot uporabnica predmetnega zemljišča v izjavi na ugotovitve inšpekcijskega nadzora zatrjevala, da latnik še vedno služi svojemu namenu, škodo na njem z zemeljskimi posegi in gnojenjem povzroča A. A. (tj. nosilec GERKa, ki obsega sosednjo njivo). Iz nadaljevanja obrazložitve izhaja, da pristojnost izreči ukrepe, če je kmetijsko zemljišče zaraščeno, prvostopenjskemu organu daje tudi tretja alineja B) točke 107. člena ZKZ. Kot še obrazloži, je rok za izpolnitev obveznosti določen upoštevaje vegetacijski čas mirovanja rasti rastlin in velikost zaraščene površine ter obseg naloženih del; izrek, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, pa temelji na 30. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN).

3.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 0611-115/2020/2 z dne 19. 2. 2020 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba), zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo in ugotovilo, da stroškov pritožbenega postopka ni bilo.

4.V svoji obrazložitvi drugostopenjski organ povzame vsebino tožničine pritožbe in ugotavlja, da ta ni utemeljena. Kot pojasnjuje, je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je parcela št. 2965/1 k.o. ... v izmeri 2.691 m2 po namembnosti opredeljena kot najboljše kmetijsko zemljišče. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 7. 11. 2019 je razvidno, da je del parcele v približni izmeri 234 m2, dolžine 30 m, delno zaraščena površina pod napol podrtim latnikom. Po lesu sodeč je bila na latnik speljana samorodnica, ki so jo plezalke in ovijalke, predvsem bršljan, tako močno prerasle, da se je posušila. Pod težo vseh plezalk se je latnik nagnil ter ponekod zaradi tega koli in žica niso več vidni. Obnova latnika ni več mogoča, ker so koli prhli in dotrajani. Stanje, navedeno v zapisniku, potrjujejo ob inšpekcijskem pregledu posnete fotografije. Tožnica je na zapisnik podala pripombe, ki pa jim tudi drugostopenjski organ ne sledi. V tej zvezi v nadaljevanju pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi prvega odstavka 7. člena ZKZ, ki določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe "drevesa in grmičevje", ter uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč. Drugostopenjski organ ugotavlja, da zaraščeni del obravnavane parcele ni obdelan, kot bi moralo biti najboljše kmetijsko zemljišče, kar izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu in še zlasti iz fotografij, posnetih ob pregledu. Iz teh izhaja, da ne drži pritožbena navedba, da je na latniku samorodnica in da je uporaben, pač pa je razvidno, da je latnik v celoti zaraščen predvsem z bršljanom, in da se v delu tudi podira. Kolikor bi ga tožnica uporabljala za samorodnico, kot je navajala, bi moral biti latnik ustrezno vzdrževan, na njem pa bi morala rasti samorodnica in ne predvsem bršljan, zaradi česar ta del zemljišča ne služi za nobeno kmetijsko rabo. Do pritožbenih navedb, ki se navezujejo na A. A., se drugostopenjski organ vsebinsko ne opredeljuje, pri čemer pojasnjuje, da imenovani ni stranka v tem postopku. Kot zaključuje, je bila glede na ugotovljeno dejansko stanje izdana pravilna in zakonita odločba, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

5.Tožnica je na tukajšnje sodišče vložila tožbo, v kateri je najprej navedla, da izpodbija drugostopenjsko odločbo, po pouku sodišča, da to ni akt, ki bi ga bilo glede na določbe Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) mogoče izpodbijati v upravnem sporu, pa je pojasnila, da s tožbo izpodbija prvostopenjsko odločbo z dne 10. 12. 2019 (ki jo je tudi predložila). Ta naj se odpravi. V tožbi je navajala, da je latnik dober, koli so akacijevi, zunaj sicer suhi, notranjost oziroma jedro kola pa je zdravo in bo trajal še 20 let. Fotoaparat vara, tega ne vidi. Tožnica se sprašuje, zakaj se njej gleda vsak kol, srobot, ovijalka, bršljan, na Štajerskem pa so uničili najboljša polja prve kategorije in na njih zgradili tovarno B. Vsa Evropska unija in tudi naša vlada protestira pri Braziliji, ker uničujejo amazonski deževni gozd, pri nas pa B. uniči več hektarjev najboljše zemlje, poleg tega ni jasno, koliko odpadne vode bo šlo v globinske vode in bo vse zastrupljeno, a nobeden ne protestira, pač pa se preganja tožnico. Ta čuva latnik in trte, ni zaraščeno, trte samorodnice črna katanja so še žive, pri tožnici jedo neoporečno neškropljeno grozdje, ki je prvovrstna hrana, vinogradništvo je tudi sicer donosna kmetijska dejavnost. Tožnica je še navedla, da A. A. nima nič lastništva in ne pomaga pri obdelavi njenega zemljišča.

6.Tožnica je v nadaljevanju postopka sodišču predložila vlogo z dne 17. 7. 2020, s priloženo vlogo prvostopenjskemu organu z dne 13. 7. 2020, v kateri navaja, da je vse naredila, petkrat pokosila travo, odstranila latnik, ovijalke, bršljan na celotnem zemljišču, kar je bilo težko, saj je parcela velika. A. A. je - izključno zato, da ji dela škodo - ves latnik s traktorjem porušil, tako da je bilo tam zelo nevarno hoditi. Trava je pokošena in parcela v celoti očiščena. Na poziv sodišča je tožnica izrecno pojasnila, da je navedena vloga podana kot vloga v tem upravnem sporu.

7.Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. V odgovoru na tožbo je predlagala, da sodišče tožbo zavrže, ker tožnica zanjo nima več pravnega interesa, saj iz dokumentov zadeve izhaja, da je v celoti izvršila naloženo obveznost. Sicer pa naj se tožba zavrne kot neutemeljena iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe.

8.Tožba ni utemeljena.

9.Predmet presoje v tem upravnem sporu je izpodbijana odločba, s katero je kmetijska inšpekcija tožnici izrekla ukrep, kot je razviden uvoda te obrazložitve, prvostopenjsko odločitev pa je ob odločanju o tožničini pritožbi potrdil drugostopenjski organ. Sodišče najprej v zvezi s predlogom toženke, naj tožbo zavrže, pojasnjuje, da izvršitev odločbe, predvsem ob upoštevanju nesuspenzivnosti pritožbe in tožbe, sama po sebi ne pomeni, da je odpadel pravni interes stranke za upravni spor, zato sodnega varstva tožnici ni odreklo in je o tožbi vsebinsko odločalo.

10.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče sledi tudi razlogom, s katerimi je odločba utemeljena, kot jih je ob odločanju o pritožbi dopolnil še drugostopenjski organ. Na te razloge se sodišče sklicuje in jih, ker jih je že predstavilo, na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Iz obrazložitve izpodbijane in drugostopenjske odločbe so razvidni v postopku ugotovljeno dejansko stanje, dokazi, na katere je oprto, in razlogi, ki so bili odločilni za njihovo presojo. Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ, ki določa, da ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, med drugim tudi pooblastilo pregledovati zemljišča in primerjati dejansko stanje kmetijskih zemljišč s stanjem v registrih in uradnih evidencah, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča; nadzirati, ali lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča le-to obdeluje kot dober gospodar, in nadzirati kmetijska zemljišča glede preprečevanja in odpravljanja zaraščanja, ter pristojnost izreči ukrepe, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne obdeluje kmetijskega zemljišča kot dober gospodar ali če je kmetijsko zemljišče zaraščeno. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov. Navedbe, ki jih je nato podala v vlogi z dne 17. 7. 2020, pa potrjujejo podlago za izrečeni ukrep, saj sama navaja, da je bil latnik v celoti poškodovan in nevaren ter da je bilo treba parcelo očistiti in odstraniti bršljan in ovijalke na obravnavanem zemljišču. Glede na navedeno je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj za svoje trditve v zvezi z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, tožnica v tožbi ni predlagala nobenih dokazov, s svojimi navedbami v nadaljnji vlogi pa ga je v tem, kar je bistveno za odločitev, sama potrdila (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

11.Sodišče zgolj še dodaja, da razmerje med tožnico in A. A. za izdajo in presojo izpodbijane odločbe ni odločilno, saj tožnica niti ne zatrjuje, da bi bil imenovani lastnik, zakupnik ali uporabnik obravnavanega dela zemljišča, kvečjemu nasprotno. Podlage za drugačno odločitev pa tudi ne daje tožbeno sklicevanje na primer tovarne B., saj je podano na ravni splošnih trditev, s kakršnimi očitka o diskriminatorni obravnavi ni mogoče utemeljiti tako, da bi to lahko vodilo do drugačne odločitve v konkretnem primeru.

12.Glede na vse obrazloženo je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrniti (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 7, 7/1, 107

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.