Jedro

V izpodbijani odločbi je izostala argumentirana obrazložitev in presoja o tem, zakaj je v konkretnem primeru denarna pomoč ravno v višini 150 EUR utemeljena in ustrezna. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov in se je zato s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tudi odločba drugostopenjskega organa skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo o dodelitvi denarne pomoči v določenem znesku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Centra za socialno delo Škofja Loka št. 1222-117/2016 z dne 10. 8. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo na podlagi 10. člena Odloka o denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka (v nadaljevanju Odlok) tožniku odobril denarno pomoč iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka v višini 150,00 EUR, ki je bila 6. 6. 2016 nakazana na osebni račun tožnika. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev denarne pomoči iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka za premostitev trenutne socialne stiske. Komisija za reševanje vlog za dodelitev občinske denarne pomoči je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje Odloka, da njegov dohodek ne presega cenzusa, določenega v 6. členu Odloka ter po prostem preudarku, ob upoštevanju načela enakopravnosti vlagateljev, sprejela sklep, da se tožniku odobri pomoč v višini 150,00 EUR. Denarna pomoč je bila tožniku 6. 6. 2016 tudi nakazana. Iz obrazložitve še izhaja, da tožnik denarne pomoči ni porabil za namen, za katerega je navajal, da jo potrebuje, vendar je komisija ocenila, da je glede na njegovo materialno stanje pomoč v odobreni višini ustrezna in utemeljena.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je dodeljena občinska denarna pomoč neustrezno nizka. Že v prejšnjem postopku je Občina Škofja Loka v svoji odločitvi na podlagi njegove pritožbe navedla, da je Center za socialno delo Škofja Loka pri dodelitvi in višini denarne pomoči naredil napako, v drugi pritožbi pa je to negirala in pritožbo označila kot neutemeljeno. Dalje navaja, da živi v stanovanju med odpadki, ker nima ključev smetnjakov, je brez električne energije in ključev vhodnih vrat stanovanja. V stanovanje pride skozi strešno okno. Stanovanje je upravičeno temeljite obnove, strešna okna so v zelo slabem stanju, pohištva skoraj ni, notranja vrata so zelo izrabljena. Navaja tudi, da je bil nekaj časa v zaporu. Prosi, da se mu odobri znatno višja denarna pomoč, ki bi jo namenil za ureditev stanovanja.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnika in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne, stroške postopka pa naloži tožniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku 15 dni.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o odobritvi denarne pomoči tožniku iz sredstev proračuna Občine Škofja Loka v višini 150 EUR. Tožnik smiselno trdi, da mu je bila denarna pomoč nepravilno in neutemeljeno dodeljena v prenizkem znesku ter da je prvostopenjski organ pri dodelitvi in višini denarne pomoči storil napako.

7. Materialnopravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je Odlok, s katerim so določeni upravičenci dodelitve denarne pomoči, pogoji in razlogi za dodelitev denarne pomoči, oblika denarne pomoči, kriteriji in postopek dodeljevanja in izplačevanja pomoči v Občini Škofja Loka (1. člen Odloka).

8. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje Odloka, da njegov dohodek ne presega cenzusa, določenega v 6. členu Odloka in da se mu odobri pomoč v višini 150 EUR ter da je takšno odločitev komisija sprejela po prostem preudarku, ob upoštevanju načela enakopravnosti vlagateljev. Dalje še izhaja, da tožnik denarne pomoči ni porabil za namen, za katerega je navajal, da jo potrebuje, vendar je komisija ocenila, da je glede na njegovo materialno stanje pomoč v odobreni višini utemeljena in ustrezna. Glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi izostala argumentirana obrazložitev in presoja o tem, zakaj je v konkretnem primeru denarna pomoč ravno v višini 150 EUR utemeljena in ustrezna. Izpodbijana odločba o tem nima razlogov in se je zato s tega vidika ne da preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je treba odločbo že iz tega razloga odpraviti. Tudi razlogovanje, da je komisija sprejela odločitev po prostem preudarku, ob upoštevanju načela enakopravnosti vlagateljev, ki zaprošajo za namen pomoči, kot je zaprosil tožnik ter da je pomoč v odobreni višini glede na tožnikovo materialno stanje utemeljena in ustrezna, je zgolj pavšalno in nekonkretizirano. Taka obrazložitev po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ostaja nepojasnjeno, zakaj organ meni, da je denarna pomoč v znesku 150 EUR utemeljena. Za svojo odločitev mora namreč organ navesti razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (214. člen ZUP). V tem delu manjkajočih razlogov odločbe, odločilnih za presojo, tudi drugostopenjski organ ni dopolnil s svojo odločbo in na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ ob odločanju o pritožbi v svoji odločbi lahko navede pravilne razloge, ni odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločitve. Drugostopenjski organ tudi ni argumentirano obrazložil, zakaj se tožniku ne dodeli denarna pomoč v višjem znesku (kar je smiselno uveljavljal tožnik tudi v pritožbenem postopku).

9. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek tega člena).

10. Do preostalih tožbenih navedb se sodišče ni opredeljevalo, saj za ta upravni spor, v katerem se presoja zakonitost odločitve o dodelitvi denarne pomoči iz sredstev proračuna občine, niso pravno relevantne in zato na odločitev ne morejo vplivati.