Jedro

Če je sodišče izdalo sklep, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen, ker taksa ni bila plačana (4. odst. 40. člena ZIZ), se ta neplačana taksa ne izterja prisilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upnik kot "taksni zavezanec" v predpisanem roku ni plačal takse za predlog za izvršbo v vrednosti 20.000 točk (300.000,00 SIT) in takse za sodni opomin v znesku 3.000,00 SIT; zato je sklenilo, da mora plačati še kazensko takso v znesku 151.000,00 SIT, medtem ko je Agenciji za plačilni promet naložilo, da prenese znesek 454.500,00 SIT z računa taksnega zavezanca na vplačilni račun sodnih taks.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da sodišče za izdajo izpodbijanega sklepa nima zakonite podlage. V konkretnem primeru bi namreč moralo izdati sklep o ustavitvi postopka, spoštujoč presumpcijo nepopolne vloge.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil pooblaščencem upnika dne 6.12.1999 (povratnica k redni št. 3) vročen poziv za dopolnitev predloga za izvršbo s predložitvijo dokazila o plačani taksi; ker upnik takse tudi v naknadnem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odst. 40. člena ZIZ izdalo sklep, da se šteje, da je predlog za izvršbo umaknjen. Torej ni izdalo "sklepa o ustavitvi postopka", kot zmotno navaja upnik v pritožbi, da bi ga moralo.

Vendar pa je pritožba vseeno (iz drugih razlogov) utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96 in 20/98) določa, da mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka (1. odst. 3. člena ZST), in sicer ob nastanku taksne obveznosti (1. odst. 4. člena ZST); za vlogo je določeno, da nastane taksna obveznost takrat, ko se vloga izroči (1. tč. 2. odst. 4. člena ZST). Pri tem ZST določa, da premalo plačana ali sploh neplačana taksa ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali taksni tarifi drugače določeno (1. odst. 8. člena ZST). Ker torej sodišče praviloma obravnava vlogo oz. uvede postopek, čeprav taksa za vlogo ni plačana (ali pa je premalo plačana), vsebuje ZST določbe (IV. poglavje) o izterjavi neplačane (ali premalo plačane) takse.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) določa pravila, po katerih postopa sodišče za prisilno izvršitev sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti, ter za zavarovanje terjatev (1. odst. 1. člena ZIZ), in torej ni predpis, ki bi (splošno) urejal sodne takse. Vendar pa vsebuje določbe o posledicah neplačane takse, ki jih ureja drugače kot ZST. Tako v 4. odst. 40. člena ZIZ določa: "Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksa, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil". S tem je plačilo takse postalo sestavni del popolnega predloga za izvršbo oz. procesna predpostavka za njegovo obravnavanje. Nepopolne vloge namreč sodišče ne obravnava ampak vložnika pozove, naj vlogo v naknadnem roku dopolni (v konkretnem primeru tako, da plača takso). Neplačana taksa za predlog za izvršbo je torej ovira za nadaljnji postopek, za obravnavanje predloga za izvršbo, saj ta zaradi neplačila takse šteje za umaknjen. Ker sodišče ne bo obravnavalo vloge, za katero ni bila plačana taksa (ki bi jo bilo v nadaljevanju postopka potrebno izterjati), uporaba določb ZST o izterjavi neplačane takse ne pride v poštev.

Odločitev sodišča prve stopnje tako ni pravilna; zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (smis. uporaba 3. tč. 365. člena ZPP/99).