Jedro

Jedro

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je potrebno bolj jasno določiti omejitve v zvezi z opravljanjem drugega ustreznega dela in je zaradi tega tudi poseglo v odločitev toženca. Ni pa ugotovilo izgube delovne zmožnosti oziroma predpisanih pogojev za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, zato je v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je potrebno bolj jasno določiti omejitve v zvezi z opravljanjem drugega ustreznega dela in je zaradi tega tudi poseglo v odločitev toženca. Ni pa ugotovilo izgube delovne zmožnosti oziroma predpisanih pogojev za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, zato je v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 11. 2023 ter spremenilo prvi odstavek izreka odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 2. 2023 tako, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: zmožen za fizično lahko delo (kjer so izključene pogoste manipulacije z bremeni težjimi do 5 kg) na delovnem mestu, kjer lahko spreminja položaj telesa (delo izmenoma sede, stoje, s hojo), izjemoma v globokem predklonu, s polnim delovnim časom od 17. 1. 2023 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 11. 2023 ter spremenilo prvi odstavek izreka odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 2. 2023 tako, da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: zmožen za fizično lahko delo (kjer so izključene pogoste manipulacije z bremeni težjimi do 5 kg) na delovnem mestu, kjer lahko spreminja položaj telesa (delo izmenoma sede, stoje, s hojo), izjemoma v globokem predklonu, s polnim delovnim časom od 17. 1. 2023 dalje. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskih mnenj dveh sodnih izvedencev. Zaslišanje obeh izvedencev ni odpravilo dvoma v pravilnost njunega mnenja. Ugotovitve sodne izvedenke specialistke MDPŠ, da naj bi bilo v zadnjem tožnikovem izvidu (očitno je mišljen izvid 23. 2. 2024 oziroma 25. 1. 2024 zapisano, da gre pri tožniku za izrazito moteno gibljivost, da pa je drugje (torej v ostalih izvidih) opisana zgolj rahla motena gibljivost ledvene hrbtenice, so zmotne. Že v letu 2016 se namreč v medicinski dokumentaciji pojavi ocena gibljivosti tožnikove ledvene hrbtenice "predklon do srednje tretjine goleni, zaklon do 1/3, odkloni prosti". Tudi na pregledih 21. 12. 2016 in 13. 6. 2017 je bila gibljivost še slabša. Podobno stanje je bilo ugotovljeno tudi na pregledih 3. 3. 2021 in 7. 4. 2021, pa tudi na pregledu 25. 1. 2024 in na pregledu 23. 2. 2024. Ortoped je ob zadnjih pregledih zapisal, da tožnik zaradi težav, ki jih ima, ni sposoben za pridobitno delo. Iz izvidov tako izhaja, da je bila gibljivost ledvene hrbtenice že najmanj od 7. 4. 2021 močno omejena. Ves čas je pri hoji uporabljal bergle, ker je takšna navodila prejel od lečečih zdravnikov in ker brez bergel ni mogel hoditi. Tako sodišče kot tudi izvedenca sta tudi številne ostale zdravstvene težave, ki so razvidne iz obsežne medicinske dokumentacije, neutemeljeno ocenila kot take, ki ne vplivajo na tožnikove delovne sposobnosti in mu ne povzročajo invalidnosti. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje ostala neobrazložena oziroma nezadostna. Sodišče je s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožnika, da se zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavi drugega sodnega izvedenca, kršilo prvi in drugi odstavek 339. člena ZPP (zaradi katerega je dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskih mnenj dveh sodnih izvedencev. Zaslišanje obeh izvedencev ni odpravilo dvoma v pravilnost njunega mnenja. Ugotovitve sodne izvedenke specialistke MDPŠ, da naj bi bilo v zadnjem tožnikovem izvidu (očitno je mišljen izvid 23. 2. 2024 oziroma 25. 1. 2024 zapisano, da gre pri tožniku za izrazito moteno gibljivost, da pa je drugje (torej v ostalih izvidih) opisana zgolj rahla motena gibljivost ledvene hrbtenice, so zmotne. Že v letu 2016 se namreč v medicinski dokumentaciji pojavi ocena gibljivosti tožnikove ledvene hrbtenice "predklon do srednje tretjine goleni, zaklon do 1/3, odkloni prosti". Tudi na pregledih 21. 12. 2016 in 13. 6. 2017 je bila gibljivost še slabša. Podobno stanje je bilo ugotovljeno tudi na pregledih 3. 3. 2021 in 7. 4. 2021, pa tudi na pregledu 25. 1. 2024 in na pregledu 23. 2. 2024. Ortoped je ob zadnjih pregledih zapisal, da tožnik zaradi težav, ki jih ima, ni sposoben za pridobitno delo. Iz izvidov tako izhaja, da je bila gibljivost ledvene hrbtenice že najmanj od 7. 4. 2021 močno omejena. Ves čas je pri hoji uporabljal bergle, ker je takšna navodila prejel od lečečih zdravnikov in ker brez bergel ni mogel hoditi. Tako sodišče kot tudi izvedenca sta tudi številne ostale zdravstvene težave, ki so razvidne iz obsežne medicinske dokumentacije, neutemeljeno ocenila kot take, ki ne vplivajo na tožnikove delovne sposobnosti in mu ne povzročajo invalidnosti. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje ostala neobrazložena oziroma nezadostna. Sodišče je s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog tožnika, da se zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavi drugega sodnega izvedenca, kršilo prvi in drugi odstavek 339. člena ZPP (zaradi katerega je dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. V zadevi tudi ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja tožnik. Sodišče je upoštevalo ugotovljene zdravstvene težave in vpliv le teh na invalidnost. Razlogi sodbe so jasni in ustrezno obrazloženi, tako, da je sodbo mogoče preizkusiti.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. V zadevi tudi ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja tožnik. Sodišče je upoštevalo ugotovljene zdravstvene težave in vpliv le teh na invalidnost. Razlogi sodbe so jasni in ustrezno obrazloženi, tako, da je sodbo mogoče preizkusiti.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 11. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 2. 2023.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 11. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 2. 2023.

6.V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

6.V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v prvi alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Skladno z 41. členom ZPIZ-2 je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti tudi pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 v prvi alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Skladno z 41. členom ZPIZ-2 je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti tudi pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je toženec z izpodbijano odločbo razvrstil tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožen za fizično lahko delo, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, s čim manj statičnimi obremenitvami ledvene hrbtenice in brez globokih predklonov, s polnim delovnim časom od 17. 1. 2023 dalje. Tožnik ima končano osnovno šolo. Nazadnje je delal kot gradbeni delavec. Od 31. 7. 2015 dalje je brez zaposlitve.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je toženec z izpodbijano odločbo razvrstil tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: zmožen za fizično lahko delo, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, s čim manj statičnimi obremenitvami ledvene hrbtenice in brez globokih predklonov, s polnim delovnim časom od 17. 1. 2023 dalje. Tožnik ima končano osnovno šolo. Nazadnje je delal kot gradbeni delavec. Od 31. 7. 2015 dalje je brez zaposlitve.

9.Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke MDPŠ in sodnega izvedenca specialista ortopeda. Sodna izvedenca sta preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnikovem zdravstvenem kartonu ter tožnika tudi osebno pregledala. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožnik je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo s stvarnimi razbremenitvami. Vzrok invalidnosti je bolezen. Gre za začetne degenerativne okvare ledvene hrbtenice. Te okvare ne pritiskajo na živčne strukture in ne povzročajo funkcionalne okvare ledvene hrbtenice. Ostale zdravstvene težave, ki jih navaja tožnik (zvišan krvni tlak, bolečine v komolcih, kolkih, šum v ušesih) na delazmožnost ne vplivajo. Izvidi opravljenih preiskav ne kažejo na okvaro srčno žilnega sistema. Pri tožniku je v ospredju njegovo doživljanje lastne (ne)zmožnosti za delo, kar potrjuje tudi poročilo rehabilitacijske komisije ZRSZ. Omenjene ugotovitve sta sodna izvedenca pojasnila tudi zaslišana na naroku za glavno obravnavo.

9.Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke MDPŠ in sodnega izvedenca specialista ortopeda. Sodna izvedenca sta preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnikovem zdravstvenem kartonu ter tožnika tudi osebno pregledala. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožnik je zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo s stvarnimi razbremenitvami. Vzrok invalidnosti je bolezen. Gre za začetne degenerativne okvare ledvene hrbtenice. Te okvare ne pritiskajo na živčne strukture in ne povzročajo funkcionalne okvare ledvene hrbtenice. Ostale zdravstvene težave, ki jih navaja tožnik (zvišan krvni tlak, bolečine v komolcih, kolkih, šum v ušesih) na delazmožnost ne vplivajo. Izvidi opravljenih preiskav ne kažejo na okvaro srčno žilnega sistema. Pri tožniku je v ospredju njegovo doživljanje lastne (ne)zmožnosti za delo, kar potrjuje tudi poročilo rehabilitacijske komisije ZRSZ. Omenjene ugotovitve sta sodna izvedenca pojasnila tudi zaslišana na naroku za glavno obravnavo.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenca sta odgovorila na zastavljena vprašanja, ključna za razsojo te zadeve. Tožnikovo zdravstveno stanje je bilo celostno obravnavano. Opredelila sta se do podanih izvidov lečečih specialistov, predvsem lečečega ortopeda, ki jih v pritožbi izpostavlja tožnik. Naloga lečečega ortopeda ni, da bi ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za invalidsko upokojitev, temveč je njegova naloga ugotovitev diagnoze ter zdravljenje. Ali so podani razlogi za razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti oziroma ali gre za izgubo delazmožnosti, pa je predmet presoje pristojnih organov. Pri tej presoji je potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenca sta odgovorila na zastavljena vprašanja, ključna za razsojo te zadeve. Tožnikovo zdravstveno stanje je bilo celostno obravnavano. Opredelila sta se do podanih izvidov lečečih specialistov, predvsem lečečega ortopeda, ki jih v pritožbi izpostavlja tožnik. Naloga lečečega ortopeda ni, da bi ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za invalidsko upokojitev, temveč je njegova naloga ugotovitev diagnoze ter zdravljenje. Ali so podani razlogi za razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti oziroma ali gre za izgubo delazmožnosti, pa je predmet presoje pristojnih organov. Pri tej presoji je potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodna izvedenca nista uspela zadovoljivo in prepričljivo pojasniti, zakaj obstaja očitna razlika med njunim izvidom in med zapisi v tožnikovi medicinski dokumentaciji. Sodišče prve stopnje je ravno s postavitvijo sodnih izvedencev razčiščevalo dejansko stanje, torej kakšne so tožnikove zdravstvene težave ter vpliv teh zdravstvenih težav na njegovo delovno zmožnost. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča,4 morajo izvedenci pri podaji mnenja upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenje izvedenskega organa nemalokrat razlikuje od mnenj in predlogov specialistov tudi zaradi tega, ker izvedenski organ običajno gleda na določen problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. Izvedenca sta podrobno (tudi z meritvami) ugotavljala, kakšna je gibljivost hrbtenice, kot tudi spodnjih udov, kar vse v obrazložitvi povzema že sodišče prve stopnje. Izvid in mnenje sta tudi pojasnila na naroku. V tem primeru torej ne držijo pritožbene navedbe, da gre za nepopolno mnenje. Razen tega je mnenje tudi skladno z že podano ugotovitvijo rehabilitacijske komisije v okviru obravnave na ZRSZ (mnenje z dne 9. 9. 2020 se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa). Tudi omenjena komisija ugotavlja, da je tožnik zmožen za fizično lažje delo, brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen, ne pogosto v globokem predklonu.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodna izvedenca nista uspela zadovoljivo in prepričljivo pojasniti, zakaj obstaja očitna razlika med njunim izvidom in med zapisi v tožnikovi medicinski dokumentaciji. Sodišče prve stopnje je ravno s postavitvijo sodnih izvedencev razčiščevalo dejansko stanje, torej kakšne so tožnikove zdravstvene težave ter vpliv teh zdravstvenih težav na njegovo delovno zmožnost. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča,4 morajo izvedenci pri podaji mnenja upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenje izvedenskega organa nemalokrat razlikuje od mnenj in predlogov specialistov tudi zaradi tega, ker izvedenski organ običajno gleda na določen problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. Izvedenca sta podrobno (tudi z meritvami) ugotavljala, kakšna je gibljivost hrbtenice, kot tudi spodnjih udov, kar vse v obrazložitvi povzema že sodišče prve stopnje. Izvid in mnenje sta tudi pojasnila na naroku. V tem primeru torej ne držijo pritožbene navedbe, da gre za nepopolno mnenje. Razen tega je mnenje tudi skladno z že podano ugotovitvijo rehabilitacijske komisije v okviru obravnave na ZRSZ (mnenje z dne 9. 9. 2020 se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa). Tudi omenjena komisija ugotavlja, da je tožnik zmožen za fizično lažje delo, brez dvigovanja in prenašanja težjih bremen, ne pogosto v globokem predklonu.

12.Tožnik je v dokazne namene predložil le dva izvida z dne 25. 1. 2024 in z dne 8. 5. 2024. V tem primeru gre za izvida, ki sta bila izdana že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Sodišče je presojalo dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe. V primeru, če se je tožniku zdravstveno stanje kasneje poslabšalo, lahko pri tožencu začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

12.Tožnik je v dokazne namene predložil le dva izvida z dne 25. 1. 2024 in z dne 8. 5. 2024. V tem primeru gre za izvida, ki sta bila izdana že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Sodišče je presojalo dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe. V primeru, če se je tožniku zdravstveno stanje kasneje poslabšalo, lahko pri tožencu začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

13.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je potrebno bolj jasno določiti omejitve v zvezi z opravljanjem drugega ustreznega dela in je zaradi tega tudi poseglo v odločitev toženca. Ni pa sodišče prve stopnje ugotovilo izgube delovne zmožnosti oziroma predpisanih pogojev za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, zato je v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

13.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je potrebno bolj jasno določiti omejitve v zvezi z opravljanjem drugega ustreznega dela in je zaradi tega tudi poseglo v odločitev toženca. Ni pa sodišče prve stopnje ugotovilo izgube delovne zmožnosti oziroma predpisanih pogojev za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, zato je v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

14.Sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca tudi ni kršilo postopkovnih določb v smeri, kot se zavzema tožnik. ZPP namreč v drugem odstavku 287. člena določa, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz za postavitev novega sodnega izvedenca zavrnilo iz razloga, ker je presodilo, da je dejansko stanje razčistilo že s pridobitvijo izvedenskih mnenj dveh sodnih izvedencev. Zavrnitev dokaza je tudi ustrezno obrazložilo. Z razlogi, kot izhajajo iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče soglaša.

14.Sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca tudi ni kršilo postopkovnih določb v smeri, kot se zavzema tožnik. ZPP namreč v drugem odstavku 287. člena določa, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz za postavitev novega sodnega izvedenca zavrnilo iz razloga, ker je presodilo, da je dejansko stanje razčistilo že s pridobitvijo izvedenskih mnenj dveh sodnih izvedencev. Zavrnitev dokaza je tudi ustrezno obrazložilo. Z razlogi, kot izhajajo iz 13. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče soglaša.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

-------------------------------

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4Npr. Psp 306/2019 z dne 5. 12. 2019.

4Npr. Psp 306/2019 z dne 5. 12. 2019.

Zveza:

Zveza: