Jedro

Predlog manjšinskih delničarjev, da naj jih sodišče pooblasti za sklic skupščine (3. odst. 284. člena ZGD), ne more biti uteme- ljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic skupščine že ugodila (na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Do tega pride lahko tudi po vložitvi predloga za pooblastitev (torej med postopkom), takšna situacija pa je primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku tožena stranka izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka ne umakne, ga mora sodišče zavrniti.

Izpolnitev zahteve za sklic skupščine po 1. odst. 284. člena ZGD se izčrpa že s samim sklicem skupščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Predlagatelji sami krijejo stroške pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek (pravilno: predlog) predlagateljev zoper prvega nasprotnega udeleženca, naj jih pooblasti za sklic skupščine prvega nasprotnega udeleženca, enak zahtevek (pravilno: predlog) zoper drugega nasprotnega udeleženca pa je zavrglo. Odločilo je še, da vsaka stranka tega postopka nosi svoje stroške.

Zoper takšen sklep so predlagatelji po svojem pooblaščencu vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljev ugodi, nasprotnima udeležencema pa naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Drži pritožbena navedba, da je pravica malih (manjšinskih) delničarjev, da zahtevajo sklic skupščine, sodno varovana, in to tako, da jih za sklic skupščine na njihov predlog lahko pooblasti sodišče (3. odst. 284. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD). O takšnem predlogu odloča sodišče v nepravdnem postopku. Takšen predlog pa ne more biti utemeljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic skupščine že ugodila (na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Takrat pač ni potrebno, da bi pooblastilo za sklic skupščine dobili tudi manjšinski delničarji. Do tega pride lahko tudi po vložitvi predloga za pooblastitev (torej med postopkom), takšna situacija pa je primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku tožena stranka izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka ne umakne, ga mora sodišče zavrniti.

Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru. Predlagatelji so predlog vložili dne 19.4.2005, prva nasprotna udeleženka pa je dne 21.4.2005 sklicala skupščino družbe za dne 21.6.2005 in na dnevni red uvrstila tudi tiste zadeve, ki so jih zahtevali predlagatelji (slednje predlagatelji v pritožbi sami navajajo). S tem je izpolnila zahtevo, ki so jo nanjo naslovili predlagatelji na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD. Neupoštevne so pritožbene navedbe, da to v ničemer ne jamči, da bo do obravnave oziroma do skupščine sploh prišlo, ker da sklicatelj lahko skupščino prekli- če ali posamezno točko s predlaganega dnevnega reda umakne. Izvedba skupščine bi bila namreč v rokah uprave tudi v primeru, če bi prva nasprotna udeleženka zahtevi predlagateljev ugodila prej, tako da jim ne bi bilo treba vlagati predloga po 3. odst. 284. člena ZGD. Na pritožbeno izvajanje, da je situacija podobna primeru, ko dolžnik upniku po vložitvi tožbe obljubi, da bo znesek poravnal, pa sodišče druge stopnje pripominja, da je ta primerjava neustrezna. Izpolnitev zahteve za sklic skupščine po 1. odst. 284. člena ZGD se namreč izčrpa že s samim sklicem skupščine.

Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je predlog predlagateljev zoper prvo udeleženko zavrnilo z obrazložitvijo, da je skupščina že sklicana.

Sodišče druge stopnje se strinja tudi z razlogi v izpodbijanem sklepu, da v tej zadevi kot nasprotni udeleženec ne more nastopati konkretna fizična oseba, ki zastopa družbo, vendar hkrati pripominja, da bi ti razlogi lahko vodili samo v odločitev, da se predlog zoper drugega nasprotnega udeleženca zavrne in ne zavrže. Gre namreč za pomanjkanje pasivne, torej materialne legitimacije drugega nasprotnega udeleženca, ne pa morda za pomanjkanje njegove procesne sposobnosti (sposobnosti biti stranka postopka). Ker pa je odločitev o zavrženju predloga za predlagatelje ugodnejša od odločitve o zavrnitvi, sodišče druge stopnje vanjo ni posegalo.

Predlagatelji v pritožbi grajajo tudi odločitev o stroških postopka in se zavzemajo za uporabo 5. in 6. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku. Ker pa s pritožbo glede glavne stvari niso uspeli, nasprotna udeleženca pa se zoper odločitev o stroških nista pritožila, je razpravljanje o tem vprašanju odveč.

S temi razlogi in ker tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Iz navedenih razlogov pa tudi izhaja, da morajo predlagatelji v vsakem primeru sami kriti pritožbene stroške.