Jedro

Za odločitev o začasni odredbi, da se odloži izvršitev inšpekcijskega ukrepa, niso pomembne trditve tožnice, da ni inšpekcijska zavezanka.

V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predlagane začasne odredbe ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in predlagati dokaze. Omenjeni ugovor bo namreč predmet odločanja o glavni stvari, medtem ko je pri odločanju o začasni odredbi treba izhajati iz predpostavke, da mora naložene obveznost izvršiti (v skladu z izpodbijano dokončno odločbo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06182-143/2016-11 z dne 1. 2. 2016 in ob tem zahtevala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v zadevi. Z omenjeno odločbo ji je bilo kot lastnici zemljišča parc. št. ... k.o.... naloženo, da iz zbirnega bazena izcednih vod, ki se nahaja na omenjenem zemljišču, zagotovi odvoz onesnažene izcedne vode na čistilno napravo ustrezne zmogljivosti v roku 14 dni od vročitve odločbe in da o izvršitvi takoj obvesti inšpektorja.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj tožnica ni navedla okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na nastanek škode v smislu 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), niti zanjo ni predložila nobenih dokazov.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper omenjeni sklep vložila pritožbo. Poudarja, da bo morala plačati celotno čiščenje odpadnih voda, čeprav jih ne povzroča, niti ni lastnica odlagališča odpadkov, ne prevzemnica bazena, ki je sestavni del odlagališča. Že to naj bi pomenilo, da ji nastaja težko popravljiva škoda. V nadaljevanju predstavlja letni strošek čiščenja in odvoza odpadnih voda z odlagališča Rakovnik, kar glede na podatke poslovnega izida za leto 2015 zanjo predstavlja nesorazmerno finančno breme. Zato obstoji velika verjetnost, da bo v primeru izvrševanja upravne odločbe nad njo uveden stečajni postopek. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njeni zahtevi, podrejeno, naj ga razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Za odložitveno začasno odredbo morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi nastala kot neposredna posledica izvršitve izpodbijanega upravnega akta v času do pravnomočne odločitve v sporu, ter da izdana začasna odredba ne posega nesorazmerno v javno korist in koristi nasprotnih strank. Namen ukrepa je zagotoviti učinkovitost sodnega varstva, saj tožba ne ovira izvršitve upravnega akta, razen kadar zakon ne določa drugače (prvi odstavek 32. člena ZUS-1). Sodno varstvo ni učinkovito, če zaradi posledic izvršitve izpodbijanega upravnega akta morebitni uspeh v upravnem sporu za stranko ne bi imel nobenega pomena oz. bi ga nastale posledice izvršenega akta izničile. Zato je v takih primerih z izdano začasno odredbo treba zagotoviti suspenzivnost sicer nesuspenzivne tožbe in s tem učinkovitost upravnega spora.(1) To pa pomeni, da pogoj težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 stranki postavlja zahtevo, da izkaže, da brez izdane začasne odredbe v konkretni zadevi ne bo dosežen namena sproženega upravnega spora.

8. Upoštevaje navedeno so nebistvene pritožničine trditve, da ni inšpekcijska zavezanka. Omenjeni ugovor bo namreč predmet odločanja o glavni stvari, medtem ko je pri odločanju o začasni odredbi treba izhajati iz predpostavke, da mora naložene obveznost izvršiti (v skladu z izpodbijano dokončno odločbo).

9. Ob tem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da mora stranka že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, in okoliščine, ki omogočajo sklep, da bo ta škoda tudi v primeru ugodno končanega spora zanjo težko popravljiva, ter da mora za te navedbe predložiti dokaze že v sami zahtevi (tako npr. Vrhovno sodišče v sklepih RS I Up 139/2012, I Up 362/2010, I Up 515/2011, I Up 253/2015). Restriktiven pristop je utemeljen v naravi postopka in vezanosti sodišča na kratek rok za odločanje, ki je določen v petem odstavku 32. člena ZUS-1.(2)

10. Ni sporno, da je pritožnica težko popravljivo škodo zaradi izdane dokončne odločbe oziroma v njej naložene obveznosti utemeljevala s finančnim bremenom, povezanim z odvozom onesnažene izcedne vode iz zbirnega bazena. Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da so bile njene navedbe o tem neobrazložene in da zatrjevanje finančnega uničenja brez utemeljitve in dokazov ne zadostuje. Temu pritožnica ne oporeka, ampak verjetnost nastanka navedene škode dodatno pojasnjuje s podrobnejšo razčlenitvijo letnega stroška odvoza in čiščenja odpadnih voda (v pritožbi navaja znesek 216.810,00 EUR, medtem ko je bil v predlogu za izdajo začasne odredbe ta pavšalno ocenjen na najmanj 100.000 EUR v enem letu) in s prikazom svojega poslovanja v letu 2015 (s podatki o dobičku in čistem dobičku), ki jih izkazuje s priloženim letnim poročilom AJPES (priloga A13).

11. S tem pritožnica dejansko potrjuje stališče prvostopenjskega sodišča, da ni v celoti izpolnila trditvenega in dokaznega bremena. Te pomanjkljivosti (npr. glede svojega premoženjskega stanja) pa ne more odpraviti niti s pritožbo.(3) ZUS-1 namreč v prvem odstavku 74. člena izrecno določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji. Pritožnica razlogov za to ni navedla, zato s temi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen, prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-2501/08 z dne 19. 2. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) O zahtevi za izdajo začasne odredbe odloči sodišče v sedmih dneh od prejema zahteve.

(3)

Vrhovno sodišče se je o tem, da v pritožbenem postopku ni mogoče dopolnjevati predloga za izdajo začasne odredbe s podrobnejšimi oziroma novimi navedbami o težko popravljivi škodi niti z utemeljevanjem pogojev za njeno izdajo, izreklo že v več sklepih (npr. I Up 333/2013, I Up 253/2015, I Up 221/2014).