Jedro

Ob ugotovljenem dejanskem stanju na podlagi izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem prič in strank pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, ne da bi samo izvedlo neposredno obravnavo. Ob povzemanju in sprejemanju dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje spremenjene pravne presoje ne more utemeljevati z drugačnimi lastnimi dejanskimi zaključki.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev neveljavnosti njegove odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26.6.2003. V skladu z zahtevkom je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi navedene odpovedi ni prenehalo in toženi stranki naložilo, da do ponovnega nastopa dela tožniku zagotovi neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in mu povrne stroške postopka. Presodilo je, da je tožnik podal sporno odpoved zaradi nedopustne grožnje s strani direktorja in pogodbenega detektiva tožene stranke, ki je povzročila pri tožniku utemeljen strah.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Ob ugotovitvah, da je tožnik na razgovoru pri direktorju v zvezi z odtujevanjem papirja in celuloze po predhodnem vpogledu video posnetkov priznal, da je v nasprotju z navodili v kontejner za odpad odvrgel tri bale celuloze in da sta mu pri tem direktor in prisotni detektiv predlagala podajo pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v nasprotnem primeru pa mu zagrozila z odškodninsko tožbo, zaradi katere bo lahko tudi ob stanovanje, je presodilo, da pri podaji pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi protipravno povzročila utemeljen strah, zaradi katerega bi bila podana izjava o odpovedi neveljavna.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je obrazložitev izpodbijane sodbe nerazumljiva, da so razlogi o odločilnih dejstvih sami s sabo v nasprotju ter v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - ur. p. b. Ur. l. RS, št. 36/04). Tako sodišče ni upoštevalo, da je tožnik podano odpoved le kakih 10 minut kasneje ustno preklical, da je tožena stranka v razgovoru tudi sicer izvajala pritisk na tožnika in poklicala kriminaliste, tako da tožniku ni očitala zgolj kršitev internih navodil, temveč storitev kaznivega dejanja. Tudi sicer je presoja, da ni šlo za nedopustno grožnjo, zmotna. Grožnja z izgubo stanovanja in ogroženostjo družine zaradi odškodninske tožbe za vrednost treh bal celuloze je bila očitno nesorazmerna in s tem protipravna. Revizija izrecno ni uveljavljala kršitve 358. člena ZPP.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev in navajala, da tožnik podane pisne odpovedi v pisni obliki ni nikoli preklical, tako da je bila tožena stranka nanjo vezana.

Revizija je utemeljena.

Sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe najprej kot prepričljive povzema in sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da "sta tožniku grozila tako predsednik uprave B. kot detektiv S. s tem, da mu je eden od njiju dal prazen list papirja in dejal, naj napiše odpoved delovnega razmerja z grožnjo, da mu bodo sicer zarubili stanovanje in da bo na cesti vsa njegova družina". To grožnjo sta podkrepila tudi s posredovanjem kriminalistov. Drugačen materialno pravni zaključek, to je, da ni šlo za nedopustno grožnjo, ki bi pri tožniku povzročila utemeljen strah, pa sodišče v nadaljevanju obrazložitve utemelji z drugačnimi dejanskimi zaključki, da je bilo tožniku " s strani predsednika uprave toženke in detektiva S. predlagano, naj sam napiše odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker bo sicer zoper njega uvedena odškodninska tožba in da bo zaradi te tožbe lahko izgubil tudi stanovanje".

Gornje dejanske ugotovitve se med seboj bistveno razlikujejo. Z vidika presoje nedopustnosti grožnje, kot razloga za izpodbojnost pogodbe oziroma neveljavnost izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Ur. l. RS, št. 82/01), je pomembno, ali je šlo za grožnjo, če tožnik ne bo napisal odpovedi, ali pa je šlo le za predlog podaje odpovedi; ali je šlo za grožnjo, da mu bo tožena stranka zarubila stanovanje, ali pa je šlo le za napoved odškodninske tožbe, zaradi katere bo tožnik lahko tudi ob stanovanje; ali je šlo za grožnjo, da bo na cesti vsa tožnikova družina (zlasti pri tem upoštevaje, da naj bi bila pri toženi stranki zaposlena tudi tožnikova žena), ali pa grožnje v tem smislu sploh ni bilo. Glede na navedena nasprotja v razlogih izpodbijane sodbe, zaradi katerih se njena pravilnost ne da preizkusiti, je podana v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Glede na povedano je revizijsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče odločiti, ali sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje glede obravnavanja tožnika ob podpisu odpovedi pogodbe o zaposlitvi na razgovoru pri predsedniku uprave tožene stranke, ali pa šteje dejansko stanje glede tega za zmotno ali nepopolno ugotovljeno, kot je bilo zatrjevano v pritožbi tožene stranke. Temu ustrezno bo lahko pravilno odločilo o pritožbi. Ob ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem prič in strank pred sodiščem prve stopnje pa pritožbeno sodišče v nasprotju z določbami 358. člena ZPP ne more ugotavljati drugačnega dejanskega stanja, ne da bi samo izvedlo neposredno obravnavo. Prav tako pa ob povzemanju dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, spremenjene pravne presoje ne bo moglo utemeljevati z drugačnimi lastnimi dejanskimi zaključki, kot je to storilo v izpodbijani sodbi.

Izreko o stroških revizijskega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP, da se v primeru razveljavitve odločbe in vrnitve zadeve v novo sojenje pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.