Jedro

Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi strani priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena OZ. Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: 1. ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 14.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2016 dalje do plačila in 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2016 dalje do plačila, 2. ugotovilo, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova pogodbene kazni za zamudo v višini 1.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2018 do plačila ne obstoji, 3. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 26671/2017 z dne 29. 3. 2017 ohranilo v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 14.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2016 dalje do plačila in 3.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2016 dalje do plačila, in 4. toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 2.006,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se zoper sodbo pravočasno pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke, ki naj plača tudi stroške pritožbenega postopka. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče pri izdaji sodbe zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki niso niti nejasni niti niso med seboj v nasprotju. Nestrinjanje pritožnice z razlogi sodišča prve stopnje še ne pomeni, da odločba nima razlogov oz. da je ni mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 11. 2. 2016 sklenili Pogodbo št. ... z dne 11. 2. 2016 (Priloga A12) in dne 11. 6. 2016 Aneks št. 1 k tej pogodbi (Priloga A11). S pogodbo se je tožeča stranka kot izvajalec zavezala za toženo stranko kot naročnika izdelati strokovno nalogo z naslovom: „Strokovne podlage za ureditev sistema okoljskih dajatev v Republiki Sloveniji“ za pogodbeno dogovorjeno fiksno ceno 18.000,00 EUR z že vključenim DDV (prvi odstavek 1. člena pogodbe). Vrednost ter vsebina in obseg naloge sta razvidna iz projektne naloge in ponudbe izvajalca (Priloga A 13), ki sta sestavni del te pogodbe (drugi odstavek 1. člena pogodbe). Delo je bilo razdeljeno na dve fazi, pri čemer je bilo sprva dogovorjeno, da mora biti prva faza izdelana šestnajst tednov po podpisu pogodbe, druga faza pa dvajset tednov po podpisu pogodbe. Z aneksom sta se nato pravdni stranki dogovorili za podaljšanje roka izvedbe, tako da je bil predviden rok pričetka naročenih del takoj po podpisu pogodbe, rok izvedbe zaključka del pa dne 19. 9. 2016. Pri tem mora biti prva faza izdelana do dne 17. 8. 2016 in druga faza do dne 19. 9. 2016, kar je med strankama nesporno.

7. Tožeča stranka je trdila, da je svojo obveznost po pogodbi izpolnila in s tem opravila posel, zato ji je tožena stranka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno plačilo. Tožena stranka plačilo računov zavrača oziroma podredno zahteva znižanje plačila, saj meni, da tožeča stranka svojega dela ni opravila. Po njenem mnenju končno poročilo, ki ga je tožeča stranka izdelala (Priloga A 15), ne ustreza projektni nalogi po pogodbenem dogovoru, saj je končno poročilo zanjo neuporabno, pogodba pa po samem zakonu razvezana oziroma je od nje tožena stranka odstopila. Poleg tega je tožena stranka v procesni pobot uveljavljala plačilo s pogodbo dogovorjene pogodbene kazni zaradi zamude pri izvedbi del v višini 1.800,00 EUR z obrestmi.1

8. Ker je tožeča stranka končno poročilo izdelala in ga predložila v spis, je po oceni prvostopenjskega sodišča na toženi stranki trditveno in dokazno breme, da vsebina končnega poročila ni taka, kot jo je kot naročnik toženka naročila ter da je zanjo neuporabna. Po izvedenem dokaznem postopku je glede na uspeh celotnega postopka prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je tožeča stranka v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost v okviru študije „Strokovne podlage za preureditev sistema okoljskih dajatev v Republiki Sloveniji“, ki jo je v okviru končnega poročila dne 19. 9. 2016 predala toženi stranki oziroma tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da temu ni tako. Tožena stranka je sicer v začetku postopka podala predlog za postavitev izvedenca ustrezne stroke na področju okoljskih dajatev, ki naj bi nalogo pregledal in podal svoje mnenje o izpolnitvi pogodbene obveznosti tožeče stranke, vendar je na zadnjem naroku ta svoj dokazni predlog umaknila. Sodišče prve stopnje je zato samo primerjalo pogodbeno določeno obveznost iz projektne naloge za oddajo javnega naročila „Strokovne podlage za preureditev sistema okoljskih dajatev v Republiki Sloveniji“ (Priloga A13) in končno poročilo oziroma izdelano strokovno študijo tožeče stranke (priloga A15) in presodilo, da končno poročilo odgovarja pogodbeno dogovorjeni vsebini, zato tudi ne more biti neuporabno.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča. Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi stranki priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno. Tudi pritožbena izvajanja je zato treba presojati v luči tega dokaznega standarda.

10. Pritožnica napada zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bil osnovni pogodbeni koncept, ki naj bi izhajal iz projektne naloge, ekonomska analiza, in prvostopenjskemu sodišču očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Poudarja, da je bil cilj projektne naloge proučitev obstoječih okoljskih dajatev v Sloveniji in drugih državah ter pridobitev strokovnih podlag za preureditev sedanjega sistema okoljskih dajatev v Sloveniji, vse z vidika vpliva na obremenjevanje okolja, ne pa na makroekonomsko področje in fiskalno področje. Navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Iztrgani iz konteksta celotne projektne naloge so poudarki pritožbe, da je predmet pogodbe analiza učinkovitosti okoljskih dajatev (zgolj) z vidika zmanjševanja obremenjevanja okolja. Pri tem pritožnica ne artikulira jasno, po katere vrste instrumentih naj se za dosego cilja zmanjševanja obremenitev okolja poseže. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iz celotnega konteksta projektne naloge jasno izhaja, da naj bi se to doseglo z instituti, ki zahtevajo izvedbo ekonomske analize.2 Glede na to, da je tožeča stranka ekonomski inštitut, je tudi po presoji pritožbenega sodišča od nje utemeljeno pričakovati (makro) ekonomsko študijo, ne pa denimo tehnološke študije.3 S tega vidika so brezpredmetne tudi pritožbene navedbe, da tožena stranka ni mogla vedeti, da tožeča stranka nima znanja za opravo nalog, za katere je sklenila pogodbo, kot tudi sklicevanje pritožbe na pojasnilno dolžnost iz tretjega odstavka 625. člena OZ. Ni utemeljen niti pritožbeni očitek, da je popolna novota za toženo stranko razlogovanje sodišča, da naj bi že izbira ekonomskega inštituta kazala na naročilo ekonomske analize, saj tožeča stranka tega ni zatrjevala, vsled česar se tožena stranka do teh vprašanj ni mogla pravočasno opredeliti. Po oceni pritožbenega sodišča gre pri tem zgolj za logično in življenjsko razumsko presojo, ki še ne pomeni odločanja izven trditvene podlage spora.

11. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sicer res zapisalo, da so trditve tožene stranke v okviru zaslišanja priče dr. M., da ni bila naročena ekonomska analiza, prepozne, vendar se je ne glede na navedeno do teh trditev vseeno vsebinsko opredelilo (prim. 10 stran prvostopenjske sodbe). Zaključek, da so tovrstne trditve tožene stranke prepozne, ni nosilni razlog prvostopenjske sodbe, zato na njeno pravilnost ne more vplivati.

12. Pritožnica se ne strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da vprašanja izpolnitve pogodbe ni mogoče presojati z vidika osnutka prve faze, temveč le upoštevaje končno poročilo, vendar ne pove jasno, zakaj naj bi bilo to stališče napačno. Zato so navedbe v tej smeri neupoštevne. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede neobrazloženosti ugotovitve sodišča prve stopnje v 15. točki sodbe, da končno poročilo vsebuje naslove, ki so identični tistim iz projektne naloge. Sodišče prve stopnje ni presojalo zgolj naslovov, pač pa je v nadaljevanju obrazloženo pojasnilo, zakaj končno poročilo ustreza predmetu in namenu projektne naloge.

13. Pritožnica navaja, da je pod 1. točko končnega poročila (Mednarodna primerjava okoljskih dajatev) pričakovala, da bo iz pregleda za vsako okoljsko dajatev razvidna institucionalna in pravna ureditev, zlasti: osnova za dajatev, zavezanci za plačilo, višina dajatev, morebitna namenska dajatev, izjeme od obveznosti plačila in oprostitve plačila okoljske dajatve, kar ne pomeni le naštevanje faktografskih podatkov, ki so dostopni na internetu in v bazi OECD, kot je to storila tožeča stranka. Vendar navedeni pritožbeni očitek ni utemeljen. Končno poročilo v pregledu dajatev na straneh 15 do 47 dokazuje, da je bilo to tudi izvedeno. Pritožnica zlasti izpostavlja domnevno napačen podatek pri Avstriji v zvezi z embalažo (Packaging) oziroma odpadno embalažo (Waste Packaning), ki naj bi bil povrhu vsega še pomanjkljiv. Vendar po presoji pritožbenega sodišča, tudi če bi vse navedeno držalo, to še ne pomeni, da gre za neuporabno delo, pač pa bi tožena stranka tovrstne napake lahko uveljavljala na način, da bi zahtevala odpravo napake v primernem roku v smislu 637. člena OZ in 639. člena OZ.4 Pritožnica primeroma opozarja glede točke 1.4. končnega poročila, da so okoljske dajatve v tej točki le naštete, da ni podrobnejših podatkov, npr. kdaj nastane obveznost za plačilo, ali se mora zavezanec za plačilo registrirati pri davčni upravi, kaj je potrebno navesti v registraciji, kdo in kako se izvaja nadzor nad plačevanjem oziroma neplačevanjem dajatve ipd. Vendar tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno pojasnjuje, da v projektni nalogi ni bilo predvideno, da bi izvajalec študije prikazal tudi vidik delovanja davčnih organov pri pobiranju okoljskih dajatev, niti ni projektna naloga izrecno zahtevala opisa morebitnih različnih načinov registracije za plačilo okoljskih dajatev po državah. Kako učinkoviti so davčni organi pri pobiranju okoljskih dajatev, pa v prvem poglavju kažejo javno finančni prilivi od teh dajatev, prikazani pri orisu vsake od teh dajatev. Natančnejše podatke pa bi tožena stranka lahko uveljavljala v okviru odprave (odpravljivih) pomanjkljivosti naloge, ne pa kot neuporabnost celotnega dela.

14. Pritožba izpostavlja, da v zvezi s švedskim modelom ni izvedena analiza, pač pa so podani le faktografski podatki na strani 27 končnega poročila. Pri tem pa prezre, da končno poročilo švedski model obravnava na straneh 22 do 28 in je nato analitično obdelan v primerjavi s Slovenijo še med 29. in 30. stranjo končnega poročila. Pritožnica navaja, da bi morala tožeča stranka opisati npr. kdo je upravičen do oprostitve, kdo je za ugotavljanje tega pristojen, kdo nadzira, katera dokazila mora zavezanec predložiti, da mu je olajšava odobrena, kakšne so predvidene sankcije ipd. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so z vidika učinkovitosti okoljske dajatve pri vplivu na zmanjševanje okolja to obrobna vprašanja, ki niso izrecno opredeljena v projektni nalogi. Če pa je bila tožena stranka mnenja, da te podatke potrebuje, bi morala tožeči stranki dati primeren rok za odpravo pomanjkljivosti končnega poročila, česar pa ni storila.

15. Pritožnica navaja, da v končnem poročilu ni nikjer razvidno, da bi bil upoštevan predlog Evropske komisije za prehod v krožno gospodarstvo (kjer se daje prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju odpadkov z namenom zmanjšanja porabe naravnih virov). Vendar je prvostopenjsko sodišče na podlagi pregleda končnega poročila in izpovedbe prič dr. M. in dr. K. pravilno zaključilo, da je bil prehod v krožno gospodarstvo upoštevan, saj to izhaja iz koncepta celotnega končnega poročila. V poglavju 3 (Predlogi za preureditev sedanjega sistema okoljskih dajatev v Sloveniji) je predlagan dvig teh dajatev z namenom zmanjšanja obremenjevanja okolja in spodbude gospodarstvu, da se z novimi tehnologijami prilagodi, tako da bo prešlo na eno od prvih treh stopenj glede na hierarhijo ravnanja z odpadnimi snovmi: preprečevanje, priprava za ponovno uporabo, recikliranje. Te tri stopnje v hierarhiji ravnanja z odpadnimi snovmi sodijo v krožno gospodarstvo. Sledita še dve nižji stopnji: drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in odstranjevanje odpadkov (str. 99 končnega poročila). Predlagani alternativni dvig dajatve za odlaganje odpadkov (str. 84 končnega poročila) predstavlja močno spodbudo prehodu v krožno gospodarstvo. Simulacija zmanjšanja odloženih odpadkov je prikazana v tabeli na 104. strani končnega poročila. V skladu s predlogom Evropske komisije je predlagano precejšnje povečanje dajatev na embalažo (zlasti polivinilastih vrečk oziroma nosilnih plastičnih vrečk, str. 104 in 105 končnega poročila). Na strani 103 končnega poročila je predlagana uvedba dajatve na termično obdelavo oziroma sežiganje odpadkov, kar bi prav tako usmerjalo gospodarstvo k višjim stopnjam hierarhije ravnanja z odpadki (k reciklaži, pripravi za ponovno uporabo ali pa preprečevanju njihovega nastajanja (krožno gospodarstvo)). Podobno velja za predlagano nižjo stopnjo DDV v primeru reciklaže odpadkov (104. stran končnega poročila). Glede na navedeno se pokaže kot nepomembna pritožbena navedba, da dr. M., zaslišan na obravnavi, ni navajal izrecnih strani končnega poročila, kjer je obravnavan vpliv okoljskih dajatev na prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Predlog preureditve sistema okoljskih dajatev v Sloveniji, kot je podan na str. 99 do 105 končnega poročila, temelji na predlogu Evropske komisije na prehod v krožno gospodarstvo, upošteva pa tudi specifične razmere v Sloveniji.

16. Pritožbena navedba, da tožena stranka za predmetno študijo ni zahtevala, da se upošteva predlog komisije iz januarja 2016, t.j. „Study in assesing the environmental fiskal reform potential for the EU“ (str. 8 pritožbe), tožeča stranka pa trdi, da jo je upoštevala, na pravilnost sodbe ne more vplivati.

17. Ni utemeljena pritožbena navedba, da v končnem poročilu niso upoštevane vse v projektni nalogi naštete dajatve v Sloveniji. Te so prikazane v mednarodni primerjavi (str. 11 do 67 končnega poročila), opisane so kot izhodišče za predlog preureditve sedanjega sistema okoljskih dajatev v Sloveniji (str. 100 končnega poročila) in v poglavju 4 (Pregled sistema prilivov okoljskih dajatev v integralni del proračuna, str. 106 do 109 končnega poročila). Dr. K. je, zaslišan na obravnavi, izpovedal, da so nekatere od teh dajatev tako nizke, da nimajo učinka na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Rezultati študije pa kažejo, da dvig okoljskih dajatev vpliva na zmanjševanje obremenjevanja okolja, zlasti kadar obstaja alternativa nastajanju odpadkov, kar je razvidno tako iz končnega poročila kot iz izpovedb dr. M. in dr. K. Glede na vse navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da je tožeča stranka analizirala le fiskalne učinke, ne pa okoljskih, saj gre za medsebojno povezana vprašanja.

18. Pritožnica izraža dvom v pravilnost predlogov (za ostale) dajatve v podpoglavju 3. 4. končnega poročila, kar je sodišče povzelo v 19. točki sodbe, in navaja, da tožeča stranka meša stroške ravnanja z določenimi odpadki in dajatvijo. Tudi če bi to držalo, ne bi šlo za napako, zaradi katere bi bilo delo neuporabno, ampak bi tožena stranka to lahko uveljavljala v okviru pravice do odprave napak. Tožena stranka pa tega ni storila, ampak je po prejemu končnega poročila uveljavljala odstop od pogodbe, vendar neutemeljeno.

19. Glede pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje spregledalo številne argumente tožene stranke, velja poudariti, da ni nujno, da sodišče na navedbe stranke vselej odgovori izrecno, pač pa zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve.

20. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločitvene pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če pritožnica na kakšno pritožbeno navedbo morebiti ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.

21. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

22. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika, ki je v spisu. Tožeči stranki je priznalo 750 točk po Odvetniški tarifi za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih stroškov in 22 % DDV. Tako odmerjeni stroški znašajo 560, 00 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

1 Čeprav tožena stranka vlaga pritožbo zoper vse točke izreka izpodbijane sodbe, odločitve prvostopenjskega sodišča o v pobot uveljavljaveni terjatvi vsebinsko ne napada. 2 Iz izhodišč projektne naloge (točka 2) izhaja, da je uporaba finančnih instrumentov v okoljski politiki tako nujna kot učinkovita za stimuliranje okolju prijaznejšega obnašanja gospodarstva in družbe (Priloga A 13). 3 Po SSKJ makroekonomija proučuje gospodarske pojave znotraj celotnega gospodarstva države ali širše gospodarske skupnosti, (mikroekonomija pa preučuje gospodarske pojave znotraj posameznih gospodarskih enot). Makroekonomija preučuje široke in kompleksne pojave, npr. družbeni proizvod ali splošno raven cen. 4 Po določilu prvega odstavka 639. člena OZ, če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbeni pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi.