Jedro

Sodišče lahko v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega - tožbenega predloga, s tem, da mora ta ostati v okviru cilja (VS RS sklep II Ips 172/2016 z dne 22. 9. 2016).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka toženi stranki odpovedala najemno razmerje z 8. 8. 2015, in zahtevala izpraznitev enosobnega stanovanja št. 5 v prvem nadstropju stanovanjske zgradbe na naslovu R. 20, P., ki ga mora tožena stranka prostega izpraznjenega oseb in stvari skupaj s ključi izročiti tožeči stranki v roku 60 dni. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na povrnitev stroškov pravdnega postopka.

2. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija navedeno odločitev ter uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da v kolikor je prvostopno sodišče zaključilo, da tožbeni zahtevek glede odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja ni sklepčen, bi moralo tožečo stranko v skladu s tretjim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pozvati na odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker tega ni storilo je zato storilo bistveno kršitev določb postopka. Prepričano je, da je zahtevek sklepčen in da bi morala biti izdana obsodilna sodba. Pojasnjuje, v katerem primeru je potrebno najemno razmerje odpovedati s tožbo, in sicer, da to velja le za primere, ko je med strankama spor glede najemnega razmerja. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe oziroma podrejeno, da sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 112. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) lahko lastnik stanovanja odpove najemno pogodbo z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 90 dni. Glede na navedeno zakonsko določilo je potrebno s tožbo izrecno zahtevati odpoved najemne pogodbe in postaviti oblikovalni zahtevek, ne pa kot v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka postavila ugotovitveni zahtevek, da je najemno razmerje bilo odpovedano že z dnem 8. 8. 2015. Na podlagi slednjega je ugotoviti, da zahtevek tožeče stranke dejansko ni sklepčen, saj je bila tožeča stranka dolžna najemno razmerje odpovedati sodno, torej postaviti oblikovalni zahtevek, na podlagi katerega bo lahko dosegla izpraznitev stanovanja.

6. Tožba je namreč nesklepčna, če iz dejstev, navedenih v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (drugi odstavek 318. člena ZPP). Sodišče mora v takšnem primeru v okviru materialnoprocesnega vodstva (tretji odstavek 318. člena ZPP) poskrbeti za odpravo odpravljive nesklepčnosti. V predmetni zadevi tožba vsebuje vsa pravno relevantna dejstva za odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga, neplačevanja najemnine in drugih stroškov in z zahtevo po predhodnem opozorilu, v katerem je opisana kršitev in način odprave le-te (tretji odstavek 103. člena SZ-1). Tako zatrjevana dejstva nudijo podlago za izselitev tožene stranke iz stanovanja, vendar pa brez odpovednega zahtevka na izselitev ni mogoče ugoditi.

7. Sodišče prve stopnje zato nima prav, ko zaključuje, da gre za neodpravljivo nesklepčnost. Pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde ne pomeni spremembe tožbe. Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljiva nesklepčnost, zato je sodišče dolžno v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko spodbuditi k dopolnitvi morebiti pomanjkljivih navedb o relevantnih dejstvih in tudi k pravilnemu oblikovanju zahtevka. Sodišče lahko v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega - tožbenega predloga, s tem, da mora ta ostati v okviru cilja (VS RS sklep II Ips 172/2016 z dne 22. 9. 2016).

8. Zaradi opustitve pozivnega postopka po tretjem odstavku 318. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP je sodišče druge stopnje zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.