Jedro

Upoštevaje šesto alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr imajo sodišča možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki pridejo v poštev v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, kot tudi primerjave njihove obremenjenosti. Bolj od primerjave razlik med zasedenostjo in kapacitetami posameznih zavodov je pomembna proporcionalna primerjava, to je primerjava deležev, ki ga nameščene osebe v posameznem zavodu predstavljajo glede na število obstoječih mest (kapaciteto). Zavod, ki ima v primerjavi z ostalimi zavodi bistveno več kapacitet (mest), ima več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma težavami s (pre)zasedenostjo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom z dne 4. 3. 2019 odločilo, da je predlog za sprejem nasprotnega udeleženca A. A., rojenega ..., utemeljen ter se da ga sprejme v varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda X za čas enega leta od dneva sprejema. Odločilo je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper omenjeni sklep se pritožujeta nasprotni udeleženec1 in Socialno varstveni zavod X (SVZ X).

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa sklep spremeni. Nasprotuje napotitvi v SVZ X, saj meni, da je zanj najugodneje in najprimerneje bivanje doma v stanovanju skupaj z bratom, s katerim sta zelo navezana drug na drugega, njuna razdvojitev pa bi slabo vplivala na njegovo psihofizično stanje. V predmetni zadevi resen in utemeljen razlog za njegovo prisilno namestitev na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ne obstaja. Za takšno namestitev je potrebno zadostiti zahtevam ZDZdr. Razlogi morajo biti resni in utemeljeni, saj gre za skrajni ukrep, ki posega v ustavne pravice pridržane osebe. Sodišče mora pri tem odločanju upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Kadar gre za sprejem brez privolitve in so tudi izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, je potrebno predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. V konkretnem primeru iz mnenja SVZ X izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem, saj ta zaradi pomanjkanja kapacitet sploh ni možen. Tudi bolna oseba ima pravico do dostojne obravnave in namestitve, kar pa v konkretnem primeru ni izpolnjeno. Posledično to pomeni, da bo nasprotni udeleženec pristal na nekem pomožnem, neustreznem mestu v zavodu, brez ustreznih in primernih bivanjskih pogojev, v posledici česar bo prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Sodišče ni ugotavljalo, kaj pomanjkanje primernih nastanitvenih možnosti pomeni za zdravje nasprotnega udeleženca. Splošno znano dejstvo pa je, da psihiatrični bolniki potrebujejo znano, stabilno okolje. Zato je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Poleg tega niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so taksativno našteti v 74. členu ZDZdr, saj iz listinske dokumentacije oziroma izvedenskega mnenja izhaja, da je pri pritožniku akutno bolnišnično zdravljenje trenutno po zadnji epizodi sicer zaključeno, ni pa ugotovljeno, da ni potrebno. Potrebno bo ugotoviti, ali vse uporabljene terapevtske metode in sodobna zdravila, s katerimi stroka razpolaga, res ne pripeljejo do želenih terapevtskih rezultatov v konkretnem primeru. Izvedenec je mnenja, da zdravstveno stanje pritožnika močno ovira zmožnost osebe za samostojno življenje, ne pa, da je nemogoče. Pritožnik je močno navezan na svojega brata dvojčka. Oba imata kronično duševno bolezen. Sedaj sta v fazi izboljšanja, tako, da ob visoki podpori lahko funkcionirata. Zdravila pri nasprotnem udeležencu delujejo. Potrebno bi bilo samo zagotoviti redno jemanje.

4. Tudi SVZ X se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov zoper omenjeni sklep pritožuje v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga njegovo razveljavitev, vrnitev v ponovno odločanje ter po ponovni preučitvi vseh dejstev določitev drugega socialno varstvenega zavoda, ki ima manj prezaseden varovani oddelek. Uvodoma navaja, kaj naj bi bilo z izpodbijanim sklepom odločeno oziroma kaj iz njega izhaja. Pritožba pojasnjuje, za kakšen zavod gre ter kakšno varstvo izvajajo v skladu z Zakonom o socialnem varstvu. Sodišče naj bi v izpodbijanem sklepu navedlo, da so izpolnjeni pogoji od 1. do 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, nikjer pa ni presojalo, ali je izpolnjen tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, kot mu to izrecno narekuje zakon. To pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za sprejem v varovani oddelek, kot to določa zakon, zaradi česar naj bi sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani v obrazložitvi sklepa izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 oziroma kaj naj bi bilo v njej zapisano. Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo števila prezasedenosti posameznega zavoda, saj ima SVZ X nameščenih največ oseb preko kapacitet. Nesprejemljivo, neetično, nedopustno naj bi bilo trpanje ljudi v prepolni varovani oddelek, kjer so jim kršene osnovne človekove pravice, spoštovanje človekove osebnosti in njihovega dostojanstva. Varovani oddelek SVZ X je najbolj prezaseden, saj ima edini 6 oseb nameščenih preko kapacitet, medtem ko imajo vsi ostali socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki manj prezaseden varovani oddelek. Pritožba pojasnjuje, kaj se lahko pripeti v pogojih prezasedenosti kapacitet. SVZ X ima generalno največ mest na varovanih oddelkih, kar pa tudi povečuje možnost incidentov med stanovalci. Skoraj vsakodnevno naj bi med njimi prihajalo do verbalne in fizične agresije, kar naj bi bilo vse prijavljeno policiji. V zadnjem času naj bi bilo običajno, da se kot najprimernejši določa SVZ X izključno zato, ker je najbolj znan in največji tovrstni zavod v Sloveniji, ne pa ker je bila v posameznem konkretnem primeru to tudi ustrezna izbira. Imajo štiri bivalne enote, ki so popolnoma zasedene. Udeleženec postopka pa ne more in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano. V nasprotnem primeru udeleženec postopka ne bi mogel več zagotavljati varnosti izrecno predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Sodišče bi se moralo zavedati dejstva, da je v SVZ X največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji, saj so v zadnjih letih sodišča večinoma le v ta zavod s sklepi o namestitvi oseb na varovani oddelek brez privolitve nameščale osebe z najhujšimi oblikami duševnih motenj. Pritožnik poudarja, da ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidentov, ampak si mora to odgovornost naložiti sodišče, ki presoja kdo sodi v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sodišče naj bi s svojimi odločitvami namerno sililo SVZ X v kršitev prej omenjenega pravilnika. V preteklem letu naj bi namestitev na varovanem oddelku začasno potrebovalo kar 111 stanovalcev SVZ X. Pri njih je že sedaj največja koncentracija oseb, ki so pridržane na varovanem oddelku proti njihovi volji, od vseh tovrstnih zavodov v Sloveniji. Pritožnik poudarja, da njegove navedbe o prostorski stiski za sodišče ne morejo biti nerelevantne, in pojasnjuje, kakšen je namen limitov. Pojasnjuje, zakaj naj bi bilo izpostavljanje poziva SVZ X nasprotnemu udeležencu s strani sodišča prve stopnje neutemeljeno.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V skladu s 75. členom ZDZdr2 je moč osebo, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena istega zakona, a ki v sprejem ne privoli, sprejeti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča. Sodišče prve stopnje, ki se je v konkretnem primeru v tem oziru lahko oprlo na ugotovitve/mnenje v postopku angažiranega izvedenca psihiatra prof. dr. B. B.,3 je v izpodbijanem sklepu podalo konkretne in prepričljive razloge o obstoju vsebinskih pogojev iz 1. - 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ki so v (bistvenem) enake navedbam podanim v pritožbi zoper sklep Pr 8/2019 z dne 13. 2. 2019, v te zaključke ne uspejo vzbuditi nobenih pomislekov. Nanje je to sodišče odgovorilo (ob predhodnem odločanju v tej zadevi) v sklepu II Cp 395/2019 z dne 26. 2. 2019. 7. Kar se tiče pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma da ni potrebno, je izvedenec B. B. v mnenju z dne 22. 1. 2019 izrecno navedel, da je pri nasprotnem udeležencu takšno zdravljenje nedvomno končano oziroma da trenutno ni več potrebno. Pritožbeno navajanje, da naj bi bilo potrebno ugotoviti, ali vse uporabljene terapevtske metode in sodobna zdravila, s katerimi stroka razpolaga, res ne pripeljejo do želenih terapevtskih rezultatov, je presplošno in v nasprotno ne prepriča. Izvedenec je v pisnem mnenju nadalje poudaril, da kombinacija obeh duševnih motenj, ki sta pri nasprotnem udeležencu prisotni, in sicer vsaka zase, še posebej pa obe skupaj močno ovirata zmožnost osebe za samostojno življenje. Pri tem resda ni izrecno navedel, da naj bi bilo samostojno življenje nemogoče, kot to poudarja pritožba, a je do takšnega zaključka moč priti predvsem ob upoštevanju njegovih na 5. strani mnenja podanih ugotovitev. V njihovem okviru je izvedenec poudaril, da pri nasprotnem udeležencu glede na dosedanji potek bolezni in do sedaj poskušene oblike pomoči bivanje v domačem okolju ni več možno, saj naj bi potreboval oskrbo in varstvo z višjo stopnjo pomoči, ki je ni moč nuditi v domačem okolju ali na drug način. Edina realna možnost po mnenju izvedenca je namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda na podlagi sklepa sodišča. Zakaj ni prepričljivo niti pritožnikovo sklicevanje na navezanost na brata dvojčka, ki ima tudi kronično bolezen, pa je (sklicujoč se na ugotovitve izvedenca) prav tako ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje (glej 9. in 10. stran izpodbijanega sklepa). Izvedenec je namreč v tem oziru poudaril, da bi z namestitvijo nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri obeh bratih (ki sta navajena živeti skupaj) sicer bila povzročena določena škoda, ki pa ne bi bila tako velika kot škoda, ki nastaja sedaj oziroma grozi še večja, če se ju pusti živeti na dosedanji način in samo opazuje, kaj se z njima dogaja.4

8. Upoštevaje drugi odstavek 48. člena ZDZdr sodišče v sklepu, v katerem ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena istega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, oziroma s katerim osebo sprejme v varovani oddelek, določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku (ki ne sme biti daljši od enega leta) in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme. V skladu tretjim odstavkom 75. člena ZDZdr je potrebno predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Iz takšnega (predlogu priloženega) mnenja izdelanega s strani SVZ X z dne 9. 10. 2018 v konkretnem primeru (kot to izpostavlja nasprotni udeleženec v pritožbi) izhaja, da pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca niso podani, saj naj bi na eni strani njegova namestitev onemogočala izvajanje aktivnosti terapij in rekreacije za druge uporabnike, ki so že nameščeni na varovanem oddelku, hkrati pa na drugi strani slednji tudi sam ne bi imel zagotovljenih osnovnih pogojev za bivanje. Čeprav je prostorska stiska socialno varstvenih zavodov splošno znana, je v sodni praksi sprejeto stališče, da se v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnost.5 Na drugi strani je Ustavno sodišče RS v svojem sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018 (ki ga v pritožbi izpostavlja SVZ X) izpostavilo, da se v primerih, kot je predmetni, ob dejstvu, da gre za odločanje o posegu v osebno svobodo oseb z duševno motnjo, zastavlja tudi vprašanje spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva med odvzemom prostosti.

9. Ob obstoječi zakonski ureditvi sodišče nima zadostnih mehanizmov preprečiti, da bi prišlo do takšne situacije. Vendarle pa ima (upoštevaje tudi zadnjo alinejo prvega odstavka 74. člena ZDZdr6) v takih primerih možnost (in posledično dolžnost) preverjanja (pre)zasedenosti zavodov, ki za takšen sprejem pridejo v poštev, kot tudi primerjave njihove obremenjenosti. Ker sodišče prve stopnje ob predhodnem postopanju tega ni storilo, je to sodišče sklep z dne 13. 2. 2019 razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v postopek z navodilom, da opravi ustrezno (konkretizirano) primerjavo prezasedenosti/obremenjenosti posameznih (za sprejem potencialnih) socialno varstvenih zavodov oziroma ugotovi (upoštevaje specifike njegovega zdravstvenega stanja), v katerem zavodu bo namestitev za nasprotnega udeleženca najprimernejša. To je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tudi storilo.

10. Pritožbeni očitek SVZ X, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo prezasedenosti posameznih zavodov, ne drži. Omenjeno sodišče je glede zasedenosti vsakega od štirih zavodov, ki v tem oziru pridejo v poštev, podalo konkretne ugotovitve.7 Ugotovilo je, da ima SVZ X v varovanem oddelku 48 mest, zasedenih pa 54, Dom C. 12, zasedenih pa 14, Dom D. 8, zasedenih 11, Dom E. pa 12 in zasedenih 17 mest. Kot je iz omenjenih številk takoj razvidno in kakor to ugotavlja sodišče prve stopnje, so vsi štirje zavodi prezasedeni (število nameščenih oseb je večje od njihovih kapacitet).8 Vendar pa je hkrati pravilno poudarilo, da samo zaradi prezasedenosti namestitve nasprotnega udeleženca na varovani oddelek zavoda ne more zavrniti. S tem ne le da bi bilo (kot je prav tako pojasnilo že sodišče prve stopnje) poseženo v druge ustavno varovane pravice nasprotnega udeleženca, ampak bi lahko (upoštevaje izvedenčeve ugotovitve) s takšno opustitvijo (neizvršitvijo potrebnega ukrepa) nastala (zanj) še bistveno večja škoda.9 Z ozirom na to pa pomembni razlogi govorijo prav v prid namestitve nasprotnega udeleženca v SVZ X. 11. SVZ X v pritožbi izpostavlja, da ima od vseh zavodov nameščenih največ oseb preko kapacitet (in sicer 610). Po mnenju tega sodišča je bolj od primerjave razlik med zasedenostjo in kapacitetami posameznih zavodov pomembna proporcionalna primerjava, to je primerjava deležev, ki ga nameščene osebe v posameznem zavodu predstavljajo glede na število obstoječih mest (kapaciteto). V tem oziru pa je SVZ X najmanj prezaseden.11 Ta primerjava je povezana s pomembnim dejstvom, da ima SVZ X (kot to navaja tudi sam) v primerjavi z ostalimi tremi zavodi bistveno več kapacitet (mest). To pa mu (napram ostalim trem zavodom) v vsakem trenutku daje več manevrskega prostora pri iskanju rešitev v zvezi z namestitvijo oziroma težavami s (pre)zasedenostjo.

12. Za namestitev SVZ X pa govorijo tudi „vsebinski“ razlogi. Sodišče prve stopnje je na 10. strani izpodbijanega sklepa izpostavilo, da sta ob upoštevanju duševnih motenj nasprotnega udeleženca tako CSD Y (ki že vrsto let pri njem spremlja razvoj omenjene motnje) kot v postopku postavljeni izvedenec (skladno) navedla, da bi bil za nasprotnega udeleženca najbolj primerna izbira prav omenjeni socialno varstveni zavod. Z vsemi temi razlogi (na 9. in 10. strani izpodbijanega sklepa) pa je sodišče prve stopnje hkrati zadostilo tudi pogoju iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

13. Ker iz omenjenih razlogov pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP12 v zvezi s 37. člen ZNP13).

1 In sicer po svoji odvetnici. 2 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 3 Na mnenje (izvid) omenjenega izvedenca, ki ga je podal pisno dne 22. 1. 2019 oziroma na naroku dne 13. 2. 2019 (na katerem sta bila prisotna tudi nasprotni udeleženec in njegova odvetnica), pripomb ni bilo. 4 V zvezi s pritožbenim navajanjem nasprotnega udeleženca, da je potrebno pri njem le zagotoviti redno jemanje zdravil, je sodišče prve stopnje (sklicujoč se prav tako na ugotovitve izvedenca) na 8. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa (obrazloženo) izpostavilo, da rednega jemanja zdravil v predpisanih odmerkih pri pritožniku brez ustreznega nadzora ni moč zagotoviti. 5 Glej sklep tukajšnjega sodišča I Cp 2480/2018 z dne 18. 12. 2018. 6 Ki zahteva preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. 7 Ki jih pritožbi ne izpodbijata. 8 Pri čemer iz mnenj ostalih treh zavodov prav tako izhaja, da naj bi bilo očitno tudi pri njih podano stanje, ki je v nasprotju s 4. členom Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Uradni list RS, št. 97/2008, s kasnejšimi spremembami), na katerega se v pritožbi sklicuje SVZ X. 9 V smislu 3. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. 10 Na drugi strani C. 2, D. 3 in E. 5. 11 In sicer 112,5 %, Dom C. 116,7%, Dom D. 137,5 5 in Dom E. 141,7 %. 12 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 13 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.