Jedro

Običajno je stranka s tem, kdo konkretno bo izdelal izvedensko mnenje, seznanjena najkasneje s prejemom sklepa o postavitvi izvedenca, kar ji omogoča predlagati njegovo izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP). Drugačna pa je situacija, če sodišče izdelavo izvedenskega mnenja zaupa strokovni instituciji. Stranka v tem primeru z osebo ali osebami, ki bodo konkretno izdelovale izvedensko mnenje, ni seznanjena že s sklepom o postavitvi izvedenca.

Izvedenec psihiatrične stroke je kompetenten tudi za oceno duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, ker gre pri teh oblikah škode (tudi) za psihično doživljanje oškodovanca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Univerzi v ..., Medicinski fakulteti, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja, za opravljeno delo (pisno izvedensko mnenje z dne 20. 1. 2021) odmerilo nagrado in stroške v bruto znesku 1.770,30 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 389,47 EUR, skupaj 2.159,77 EUR. Toženi stranki je naložilo, da v 15 dneh plača manjkajoči predujem v znesku 1.361,25 EUR na ustrezen TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Proti navedenemu sklepu se je iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov pravočasno pritožil tožnik. Trdi, da izvedenec psihiatrične stroke, ki je sodeloval v Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete, Univerze v ... (v nadaljevanju Komisija), dela ni opravil in ga ni mogel opraviti. V sklepu o imenovanju izvedenstva je sodišče Univerzi v ..., Medicinski fakulteti, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja naložilo, naj k sodelovanju povabi izvedence ustrezne stroke, česar pa ta očitno ni storila. Tožnik je že v vlogi z dne 4. 1. 2021 uveljavljal absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker do prejema izvedenskega mnenja ni bil seznanjen s tem, kateri izvedenci sodelujejo v komisiji. Bi pa tožnik pričakoval, da bodo sodelovali izvedenci ustrezne stroke, ne pa psihiater, ki po pritožnikovem laičnem mnenju ni pristojen za podajo mnenja glede posledic poškodbe glave, hrbtenice in kolkov. Postopek se je zato po nepotrebnem podražil, poleg tega pa iz mnenja niti ni razvidno, v katerem delu je psihiater sodeloval oziroma v mnenju ni njegovih ugotovitev. V spisu ni niti enega lista dokumentacije o tem, da bi se tožnik zdravil pri psihiatru, pa tudi nobena od strank ni podala tega dokaznega predloga. Ker psihiater mnenja sploh ni podal, njegovo mnenje pa tudi ni bilo potrebno, do plačila ni upravičen. Sodišče bi moralo pred priznanjem nagrade preveriti, ali je izvedenski organ res pritegnil v Komisijo ustrezne izvedence. Vsa vprašanja izvedenskemu organu so se nanašala na razmejitev posledic poškodbe in obstoječih degenerativnih sprememb na hrbtenici in kolkih tožnika. Na njih bi lahko odgovorila specialist ortopedije in travmatologije. V zvezi s prometno nezgodo tožnik ni utrpel nobenih posledic na psihi. Stroške je sodišče sicer naložilo v plačilo toženki, vendar bo na koncu plačilo odpadlo na obe stranki skladno z uspehom v pravdi. Po prejemu sklepa, iz katerega je bilo razvidno, da je izvedenstvo zaupano Komisiji, zoper katerega tožnik ni imel možnosti pritožbe, je tožnik predlagal, da sodišče Komisiji naloži, da naj v sestavi ne sodelujejo izvedenci, ki so cenzorji toženke ali kako drugače z njo sodelujejo. Tožnik do prejema izvedenskega mnenja ni vedel, kateri izvedenci sodelujejo v Komisiji in mu je tako onemogočeno skladno s pravico do poštenega varstva njegovih pravic, zahtevati izločitev izvedenca. Če bi tožnik pred izdelavo mnenja vedel, kateri izvedenci bodo v Komisiji, bi že prej ugovarjal imenovanju izvedenca psihiatrične stroke, za katerega ni bilo nobene potrebe.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki in strokovni instituciji, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik pravilno opozarja, da morata biti pravdni stranki pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1 Običajno je stranka s tem, kdo konkretno bo izdelal izvedensko mnenje, seznanjena najkasneje s prejemom sklepa o postavitvi izvedenca, kar ji omogoča predlagati njegovo izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP). Drugačna pa je situacija, če sodišče izdelavo izvedenskega mnenja zaupa strokovni instituciji. Stranka v tem primeru z osebo ali osebami, ki bodo konkretno izdelovale izvedensko mnenje, ni seznanjena že s sklepom o postavitvi izvedenca. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 12. 2020, s katerim je izvedenstvo zaupalo Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v ... (v nadaljevanju Komisija oziroma strokovna institucija), le to sicer pozvalo, da sporoči imena in priimke postavljenih izvedencev ustreznih področij, kar je strokovna institucija tudi storila z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 11. 1. 2021 (list. št. 165), vendar iz spisa ni razvidno, da bi jo pred izdelavo izvedenskega mnenja (z dne 20. 1. 2021, ki ga je sodišče prejelo 1. 2. 2021) tudi vročilo pravdnima strankama.

6. Navedeno bi bilo lahko problematično z vidika uveljavljanja pravice do izločitve, vendar pritožnik v pritožbi ne trdi, da glede katerega od postavljenih treh izvedencev obstajajo izločitveni razlogi, ampak izpostavlja vprašanje potrebnosti postavitve izvedenca psihiatrične stroke. Strokovna institucija je namreč imenovala komisijo v sestavi specialista ortopedije, travmatologije in psihiatrije.

7. Sestava komisije za izvedensko mnenje je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera. Gre za strokovno oceno institucije oziroma njenega predstojnika, ki na podlagi naloge oziroma zastavljenih vprašanj v sklepu o postavitvi izvedenca oceni, katera specialistična znanja so potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. V konkretnem primeru je predsednik Komisije glede na zaupano nalogo ocenil, da je potreben tudi izvedenec psihiatrične stroke, sodišče prve stopnje pa je to strokovno oceno sprejelo. Samostojen dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke v takem primeru ni potreben, kot to zmotno meni pritožnik. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da izvedenec psihiatrične stroke za podajo konkretnega mnenja sploh ni pristojen. Pritožnik zmotno meni, da bi bil izvedenec psihiatrične stroke potreben le, če bi iz spisa izhajalo zdravljenje pri psihiatru. Izvedenec psihiatrične stroke je kompetenten tudi za oceno duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, ker gre pri teh oblikah škode (tudi) za psihično doživljanje oškodovanca.

8. Tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da iz mnenja ni razvidno, v katerem delu je izvedenec psihiatrične stroke sodeloval oziroma, da v mnenju ni njegovih ugotovitev, ni utemeljen. Gre za celovit skupen izvid in mnenje, ki ni razdeljen na ortopedski, travmatološki in psihiatričen sklop (timski pristop), tako, da ni mogoče razmejiti ugotovitev posameznih izvedencev, ki so skupaj podpisali mnenje. Ker je bilo izvedensko delo izvedenskega tima tudi opravljeno, ni razloga, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo vsem2 trem izvedencem priznati nagrade za izdelavo pisnega izvida in mnenja.

9. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Sodba VSRS II Ips 48/2021 z dne 18. 8. 2021. 2 Prim. sklep VSM I Cp 898/2020 z dne 23. 12. 2020.