Jedro

Odreditev dveh ali več predhodnih odredb je odvisna od tega, ali je glede na okoliščine primera to potrebno. Ta določba nalaga upniku, da s stopnjo verjetnosti že v predlogu za izdajo dveh ali več predhodnih odredb izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo potrebnost dveh ali več predhodnih odredb, in sodišču, da s tega vidika presodi upnikov predlog in v ugovornem postopku dolžnikove ugovorne navedbe, pri čemer mora upoštevati pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu, ki se nanaša na zavrnitev dolžnikovega ugovora in odločitev o stroških (prvi in drugi odstavek izreka), razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča o zavarovanju Z 134/2013 z dne 25. 4. 2013 ter sklenilo, da dolžnik sam krije stroške ugovora (prvi in drugi odstavek izreka sklepa). Ugovor dolžnikovega dolžnika A. d.o.o. pa je zavrglo (tretji odstavek izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za izdajo predhodne odredbe zavrne oziroma izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, upniku pa naloži plačilo stroškov, nastalih z vložitvijo pritožbe. V pritožbi vztraja pri ugovornih navedbah glede pogojev za izdajo predhodne odredbe, z uveljavljanjem ureditve v 41.a členu ZIZ in z uveljavljanjem zlorabe menice s strani upnika. Napada odločitev in razloge v sklepu glede izdaje več predhodnih odredb in s tem v zvezi očita absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1092/2013 z dne 13. 6. 2013, torej v času pritožbenega postopka, zoper dolžnika začet postopek prisilne poravnave, vendar je kljub temu o pritožbi, vloženi pred začetkom postopka prisilne poravnave, odločalo ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Bo pa moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave v skladu z določbo prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

5. Višje sodišče zavrača pritožbene navedbe, kolikor se nanašajo na obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe, predpisanih v prvem odstavku 257. člena ZIZ, in se s tem v zvezi sklicuje na pravilne razloge, navedene v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da je bil sklep o izvršbi z dne 12. 4. 2013 izdan na podlagi priložene menice, kar je pomembno za obseg presoje v postopku po predlogu za izdajo predhodne odredbe glede vprašanja, ali listina izpolnjuje pogoje za menico. Prav ima pritožnik, da je treba v primeru bianco menice izključiti morebitno zlorabo danega pooblastila, vendar je presoja v primeru obličnega (pisnega) pooblastila za izpolnitev menice omejena na preizkus medsebojne skladnosti zapisanega v menici in v pooblastilu (tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1136/2012, na katerega se je skliceval dolžnik v ugovoru).

6. Dolžnik niti v ugovoru niti v pritožbi ne uveljavlja neskladnosti zapisanega v menici in pooblastilu, temveč se v zvezi z zatrjevano zlorabo bianco menice sklicuje le na ugovor, ki ga je vložil zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ne more upoštevati trditev ali dokazov, danih v drugem postopku. Glede na navedeno so nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik izpodbija utemeljevanje sodišča prve stopnje s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1065/2011. 7. Pritožnik pa utemeljeno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kolikor se nanaša na odločitev o zavarovanju upnikove terjatve z več predhodnimi odredbami in na razloge za zavrnitev ugovora v tem delu. Glede na nepravilno izhodišče sodišča prve stopnje, da ni odločilno, da je terjatev zavarovalo z več predhodnimi odredbami, ter da ni treba presojati višine ali izterljivosti terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov, se sodišče prve stopnje vsebinsko ni opredelilo do ugovornih navedb.

8. Drugače, kot ZIZ ureja vprašanje predlaganja več sredstev oziroma predmetov v postopku izvršbe, ko upnik ni omejen pri njihovem izboru niti številu (prvi odstavek 34. člena ZIZ), pa je v drugem odstavku 260. člena ZIZ odreditev dveh ali več predhodnih odredb odvisna od tega, ali je glede na okoliščine primera to potrebno. Ta določba nalaga upniku, da s stopnjo verjetnosti že v predlogu za izdajo dveh ali več predhodnih odredb izkaže obstoj okoliščin, ki utemeljujejo potrebnost dveh ali več predhodnih odredb, in sodišču, da s tega vidika presodi upnikov predlog in v ugovornem postopku dolžnikove ugovorne navedbe, pri čemer mora upoštevati pravila o trditvenem in dokaznem bremenu strank. Trditveno in dokazno breme je na strani dolžnika v ugovoru, če je temu zadostil upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe, saj se le v takšnem primeru lahko od dolžnika pričakuje, da sklepu o izdaji predhodne odredbe argumentirano ugovarja. Ob dolžnikovem obrazloženem ugovoru, v katerem izpodbija odločitev o izdaji več predhodnih odredb, pa je breme trditev nasprotnega in predlaganja dokazov ponovno na strani upnika (tretji odstavek 58. člena v zvezi z 239. členom ZIZ).

9. Višje sodišče glede na to, da se sodišče prve stopnje vsebinsko ni opredelilo do ugovornih navedb glede pogojev za izdajo več predhodnih odredb, izpodbijanega sklepa v tem obsegu ne more preizkusiti in je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. Z izdanimi predhodnimi odredbami je v velikem obsegu poseženo v dolžnikovo premoženje, zato se sodišče prve stopnje kljub visoki denarni terjatvi upnika ne more izogniti vsebinski presoji dolžnikovih ugovornih trditev in mora nanje v sklepu odgovoriti. Višje sodišče posebej opozarja na zavarovanje z rubežem 27 denarnih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov, ki jih upnik v predlogu, razen konkretne navedbe dolžnikovih dolžnikov, ni opredelil do potrebne razpoznavnosti, sodišče prve stopnje pa je takšnemu predlogu sledilo, brez ustrezne obrazložitve odločitve v sklepu o izdaji predhodnih odredb z dne 25. 4. 2013 in brez odgovora na ugovorne trditve v izpodbijanem sklepu. Ker je potrebnost izdaje več predhodnih odredb v skladu z drugim odstavkom 260. člena ZIZ odvisna od okoliščin primera, kamor sodita tudi višina upnikove terjatve, ki naj se jo zavaruje, ter obseg dolžnikovega premoženja, torej ni mogoče dolžnikovih ugovornih trditev zavrniti s tako splošnimi razlogi, kot so navedeni v sklepu sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).