Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje ugovora zastaranja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in razsodilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni plačati še 8.176.092,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2009 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneskov: - 5.089.588,26 EUR od 10. 11. 2009 do 1. 2. 2016, - 4.149.709,55 EUR od 10. 11. 2009 do 12. 7. 2017. (II. točka izreka), višji tožbeni zahtevek za znesek 9.239.297,80 EUR pa je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici v roku 15 dni njene pravdne stroške v znesku 422.285,653 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in razveljavilo I. točko izreka ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je: v II. točki izreka prisojeni znesek nadomestila znižalo za 4.103.666,01 EUR, tako da se II. točka izreka pravilno glasi: „Toženec je dolžan tožnici v roku 15 dni plačati poleg že plačanega zneska v višini 9.239.297,81 EUR še 4.072.426,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.810.621,17 EUR od 10. 11. 2009 dalje do plačila in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.261.805,02 EUR od 16. 1. 2015 dalje do plačila ter zakonske zamudne obrestmi od zneskov: - 5.089.588,26 EUR od 10. 11. 2009 do 1. 2. 2016, - 4.149.709,55 EUR od 10. 11. 2009 do 12. 7. 2017“; v III. točki izreka tako, da se poleg zavrnjenega zneska v višini 9.239.227,80 EUR zavrne še zahtevek za plačilo 4.103.666,01 EUR in v IV. točki izreka tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženec dolžan povrniti tožnici zniža za 189.140,79 EUR (na 233.144,86 EUR). Sicer je toženčevo pritožbo in tožničino pritožbo v celoti zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti tožencu polovico njegovih stroškov tega pritožbenega postopka, odločitev o višini stroškov je pridržalo do pravnomočnosti sklepa o odmeri izvedenine pri sodišču druge stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je materialno pravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je del tožbenega zahtevka za plačilo nadomestil oziroma odškodnine po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) po zadnjih treh delnih odločbah Upravne enote Radovljica (in sicer opr. št. D-321-41/1992-451 z dne 23. 3. 2009, D-321-41/1992-552 z dne 14. 10. 2009 in D-321-41/1992-597 z dne 23. 12. 2009; v nadaljevanju zadnje tri delne upravne odločbe), ki je bil v izpodbijani sodbi zavrnjen, zastaral, čeprav je tožnica dne 17. 8. 2010 vložila tožbo, ki po splošnih pravilih materialnega prava (365. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) zastaranje pretrga in se je ta nanašala tudi na nadomestilo za nepremičnine vrnjene s tremi delnimi odločbami? 2) Ali je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi s svojo razlago pravil o zastaranju tožnici nezakonito in neustavno otežilo oziroma preprečilo učinkovito uveljavljanje pravice do nadomestila oziroma odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen? 3) Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da naj bi bili dve toženčevi nakazili (5.089.588,25 EUR z dne 2. 2. 2016 in 4.149.709,55 EUR z dne 13. 7. 2017), nakazani tekom pravde, kjer si je toženec ob nakazilih pridržal pravico jih trgati nazaj v primeru drugačne odločitve sodišča, ob tem pa toženec vtoževane pravice ni niti delno priznal in se je še naprej v celoti upiral tožbenemu zahtevku, pravilna izpolnitev toženčeve obveznosti, zaradi česar naj bi bilo potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti? 4) Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da naj bi imeli dve toženčevi nakazili (5.089.588,25 EUR z dne 2. 2. 2016 in 4.149.709,55 EUR z dne 13. 7. 2017), nakazani tekom pravde in kjer si ji toženec ob nakazilih pridržal pravico jih trgati nazaj v primeru drugačne odločitve sodišča, ob tem pa toženec vtoževane pravice ni niti delno priznal in se je še naprej v celoti upiral tožbenemu zahtevku, za posledico prenehanje teka zamudnih obresti, hkrati pa je pritožbeno sodišče ti dve nakazili revaloviziralo še na dan izdaje prvostopenjske sodbe? 5) Ali je postopkovno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, ko je na podlagi tožničine pritožbe spremenilo izrek sodbe sodišča prve stopnje, tako da mu je dodalo, da je toženec dolžan plačati znesek glavnice „poleg že plačanega zneska v višini 9.239.297,81 EUR“, tako da je tožnica v tem delu v svoji pritožbi uspela, pri čemer je hkrati odločilo, da se tožničina pritožba v celoti zavrne? 6) Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da naj nepremičnin s katastrsko kulturo neplodno ne bi bilo mogoče tržiti in da naj bi bile dejansko brez vrednosti, zaradi česar naj tožnica ne bi bila upravičena do nobenega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin katastrske kulture neplodno za obdobje od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionaliziranih nepremičnin? V zvezi s prvim in drugim vprašanjem uveljavlja protispisnost zaključka pritožbenega sodišča o zastaranju (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) in se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 221/2016, II Ips 204/2013, II Ips 174/2001, III Ips 57/96 in II Ips 191/2007) ter odločbi Ustavnega sodišča RS Up-1177/12 in Up-89/14. V zvezi s tretjim, četrtim in petim vprašanjem zatrjuje kršitev po 14. oziroma 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi s šestim vprašanjem uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklicuje se na odločbe II Ips 172/2011, II Ips 330/2000, II Ips 10/2008) in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3552/2011. Uveljavlja tudi kršitve 2., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 33. in 67. člena Ustave RS.

4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).