Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s prvostopenjsko odločbo v nepravdnem postopku uredilo mejo med parcelo št. 544/2 ter parcelama 1032 in 1005, vse k. o. 0000 (tč. I. izreka), mejo med parcelo 535 ter parcelami 536, 1005/3, 1032 in 1005/4, vse k. o. 0000 (tč. II. izreka), določilo je dvomeje, tromeje in štirimeje med zgoraj opredeljenimi parcelami (tč. III. in tč. IV. izreka), vzpostavilo lokacije mejnikov (tč. V. in VI. izreka) in odločilo, da je skica izvedenca geodetske stroke mag. A. A. s 16. 9. 2024 sestavni del izreka sklepa (tč. VII. izreka). Mejo je določilo po katastrski meji, ker je šlo za ureditev meje med zasebnimi zemljišči in nepremičninami, ki imajo status javnega dobra.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo.

3.Prva nasprotna udeleženka predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj (citirano):

"1. Ali niz v zemlji postavljenih kamnov predstavlja grajeni objekt, ki ob ugotovitvi izpolnjenega kriterija dolgega obstoja predstavlja podlago za sodno ureditev meje?

2. Ali gre za bistveno kršitev določb postopka, če se sodišče ne opredeli do graje pritožnika, da niz kamnov ne predstavlja škarpe in s tem grajenega objekta?

3. Ali živa meja predstavlja naravni objekt, ki ob ugotovitvi izpolnjenega kriterija dolgega obstoja predstavlja podlago za sodno ureditev meje?

4. Ali gre za bistveno kršitev določb postopka, če se sodišče ne opredeli do graje pritožnika, da živa meja ne predstavlja naravnega objekta?

5. Ali je kriterij dolgega obstoja naravnega ali grajenega objekta izpolnjen že po 11 oziroma 28 letih obstoja?

6. Ali lahko sodišče pri določanju meje med javnim dobrom in zasebnim zemljiščem na podlagi kriterija najverjetnejše katastrske meje znotraj koridorja natančnosti katastrskih koordinat poljubno odstopa od podatkov in mejo določa glede na mejo dejanskega uživanja oziroma potek meje po grajenih ali naravnih objektih, ki niso obstajali v času izdelave podatkov in listin katastra, in pri tem določi več koordinat, kot pa jih določajo podatki in listine katastra?"

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).