Jedro

Podlaga za določitev obsega povrnitve stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča na podlagi določila čl. 171 ZPP, je ugotovljeni uspeh strank v postopku.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 10. 2004 odločilo o stroških izvedenca, ki so bili zaradi tožnikove oproščenosti plačila teh stroškov izplačani iz sredstev sodišča ter na podlagi določila čl. 173 ZPP v zv. s čl. 168 in 154 ZPP pod tč. 1 izreka odločilo, da je tožnik V. P. dolžan plačati na račun O. s. v C. 270.176,00 SIT, pod tč. 2 izreka sklepa pa odločilo, da sta znesek 180.000,00 SIT dolžna na račun istega sodišča nerazdelno plačati toženca L. P. in F. K..

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil prvotoženec L. P. in izpodbijal tisti del sklepa, s katerim je bilo njemu nerazdelno z drugotožencem naloženo plačilo zneska 180.000,00 SIT. V pritožbi je navajal, da mu je navedeni znesek sodišče naložilo v plačilo na podlagi dejstva, da je tožnik uspel s sodbo do višini 40 % tožbenega zahtevka. Vendar pa glede na to, da je tožnik tožbo umaknil, toženca nista dolžna povrniti stroškov, kvečjemu bi jih lahko sama priglasila. Pa tudi sicer je v tej zadevi prišlo do izvensodne poravnave med tožnikom in pritožnikom, na podlagi katere je pritožnik tožniku plačal 2,142.000,00 SIT, s tem pa je bil med njima rešen spor. Tudi na podlagi te izvensodne poravnave pa prvotoženec ni dolžan plačati stroškov, ki mu jih je naložilo sodišče. Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o stroških pravdnih strank in obveznosti njihove medsebojne povrnitve. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o stroških izvedenca, ki so glede na tožnikovo oprostitev plačila tega dela stroškov, bili (na podlagi določila čl. 171 ZPP) izplačani iz sredstev sodišča. V zvezi s takšnimi stroški pa ZPP v 1., 2., in 3. odst. 173. člena določa, da prestavljajo ti stroški del pravdnih stroškov, sodišče pa po določbah o povrnitvi stroškov odloča, katere (oziroma kolikšen del) od teh mora povrniti sodišču nasprotnik stranke, ki je bila oproščena plačila stroškov. Sicer pa stroške, ki so bili izplačani iz sredstev sodišča, izterja po uradni dolžnosti od stranke, ki jih je dolžna povrniti, sodišče. Tako je sodišče prve stopnje glede na to, da je o pretežnem delu tožbenega zahtevka tožnika že bilo pravnomočno razsojeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 2. 12. 1999, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 17. 10. 2002, opr. št. Cp 1745/01, samo glede preostalega neznatnega dela tožbenega zahtevka pa je prišlo do ustavitve nadaljnjega postopka zaradi domneve umika tožbe, pravilno na podlagi določila čl. 154/I ZPP ugotovilo uspeh pravdnih strank v celotnem postopku in zato glede na ugotovljen 40 % uspeh toženih strank tema naložilo v plačilo takšnemu njunemu uspehu sorazmeren del stroškov, izplačanih iz sredstev sodišča. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je torej v skladu z navedenimi določili ZPP in pravilna, nasprotno zatrjevanje prvotožene stranke pa neutemeljeno. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih trditev in dejstva, da se sodišču prve stopnje ni pripetila nobena od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prvotožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP).