Jedro

Izpodbijani sklep je sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo. Gre za sklep, s katerim se je postopek končal, zato zoper njega procesni zakon ne dovoljuje pritožbe, ampak le izredna pravna sredstva. Vlogo, ki jo tožnik naslavlja kot pritožbo, vložil pa jo je pri sodišču prve stopnje zoper sklep sodišča druge stopnje, je zato vrhovno sodišče obravnavalo kot pravno sredstvo, ki ga na tak način zoper izpodbijano odločbo lahko pravdna stranka vloži, torej kot izredno pravno sredstvo revizijo. To pa je tožnik vložil sam in pri tem ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega revizija predhodno ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot nepopolno.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep se je pritožil tožnik. V pritožbi poudarja, da je toženec postavil mejo brez ustreznih geodetskih podatkov med parcelami novega lastnika in parcelami v njegovi lasti. Izhodiščna točka je bila namreč premaknjena za približno tri metre, posledično pa so bile zamaknjene tudi ostale točke. Podatke je črpal iz avionskih geodetskih posnetkov, kar pa niso merodajni podatki. Toženec ne izpolnjuje pogojev za samostojno geodetsko delo na terenu, ampak ga lahko opravlja samo pod prisotnim mentorstvom pooblaščenega geodeta. Novemu lastniku je tako pridobil protipravno premoženjsko korist. Zahteva, da se ga obsodi v skladu z 211. členom KZ-1-NPB4 in zahteva odškodnino 12.000,00 EUR.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Izpodbijani sklep je sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe in potrditvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrglo. Gre za sklep, s katerim se je postopek končal, zato zoper njega procesni zakon ne dovoljuje pritožbe, ampak le izredna pravna sredstva. Vlogo, ki jo tožnik naslavlja kot pritožbo, vložil pa jo je pri sodišču prve stopnje zoper sklep sodišča druge stopnje, je zato vrhovno sodišče obravnavalo kot pravno sredstvo, ki ga na tak način zoper izpodbijano odločbo lahko pravdna stranka vloži, torej kot izredno pravno sredstvo revizijo.1

6. Revizijski postopek pa je dvofazen: stranka mora najprej pri Vrhovnem sodišču predlagati dopustitev revizije in šele, če je ta dopuščena, lahko pri sodišču prve stopnje vloži revizijo. Poleg tega pa lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, torej tudi v revizijskem postopku (v obeh fazah), opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), kar mora izkazati ob vložitvi predloga za dopustitev revizije oziroma revizije. V nasprotnem primeru sodišče revizijo zavrže kot nedovoljeno (prvi odstavek 91. člena ZPP).

7. V obravnavanem primeru je tožnik revizijo vložil sam in pri tem ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega revizija predhodno ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo kot nedovoljeno.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Revizijski postopek se sicer začne s predlogom za dopustitev revizije, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču. Tožnikove vloge ni mogoče šteti za predlog za dopustitev revizije, saj jo je vložil pri sodišču prve stopnje in ne vsebuje pomembnega pravnega vprašanja kot bistvene sestavine predloga.