Jedro

Zmotno je namreč stališče pritožnice, da gredo tožeči stranki od njene terjatve obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje, ker tožeča stranka toženi ni dostavila popravljenega obračuna stroškov vzdrževanja. Dolžnik je svojo obveznost plačila dolžan izpolniti do zapadlosti terjatve v plačilo, sicer ga zadenejo negativne posledice dolžnosti plačila zamudnih obresti po 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri tem ni pomembno, kdaj je sodišče odločilo o višini terjatve, pač pa, kdaj je terjatev nastala in kdaj je zapadla v plačilo. V plačilo pa ni zapadla šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče odloči o spornem razmerju, pač pa že dne 18.7.1996, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... obdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 38.094,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1996 do plačila in za zakonite zamudne obresti od zneska 2.240,00 SIT od 19.8.1996 do 11.1.1999 ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 14.130,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.11.1996 do plačila. Za glavnico 1.426,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1996 do plačila je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu je sklep o izvršbi zaradi umika tožbe razveljavilo. Toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih strškov tožeče stranke v znesku 28.390,00 SIT v 8-ih dneh. Zoper navedeno sodbo v delu, v katerem ni uspela, je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, smiselno pa uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP ter smiselno predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. S pritožbenim predlogom, naj sodišče upošteva za osnovo ključa delitve stroškov površino, ki jo zaseda in ne le pavšal, kot ga je pri svoji presoji uporabilo prvostopenjsko sodišče, tožena stranka izpodbija v prvostopenjski sodbi ugotovljeno dejansko stanje. Ker gre za gospodarski spor majhne vrednosti (1. odst. 502. čl. ZPP), pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po 1. odst. 467. čl. ZPP ni dopusten. Pritožbeno sodišče je zato izhajalo iz v izpodbijani sodbi ugotovljenega dejanskega stanja in pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Zmotno je namreč stališče pritožnice, da gredo tožeči stranki od njene terjatve obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje, ker tožeča stranka toženi ni dostavila popravljenega obračuna stroškov vzdrževanja. Dolžnik je svojo obveznost plačila dolžan izpolniti do zapadlosti terjatve v plačilo, sicer ga zadenejo negativne posledice dolžnosti plačila zamudnih obresti po 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri tem ni pomembno, kdaj je sodišče odločilo o višini terjatve, pač pa, kdaj je terjatev nastala in kdaj je zapadla v plačilo. V plačilo pa ni zapadla šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče odloči o spornem razmerju, pač pa že dne 18.7.1996, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je zato od prisojene glavnice tožeči stranki utemeljeno priznalo tudi zakonite zamudne obresti od 19.7.1996 dalje do plačila, glede na uspeh pravdnih strank v tem postopku pa tudi pravilno odločilo o povračilu stroškov postopka. Tožena stranka smiselno uveljavlja tudi bistveno postopkovno kršitev iz 7. točke 2 odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi sodišče narok za glavno obravnavo razpisalo ob 9.50 uri, opravilo pa ga je že ob 9.15 uri, zaradi česar tožena stranka ni mogla pristopiti na glavno obravnavo. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 4.12.1998 (list. št. 11), je sodišče narok preložilo na dne 1.2.1999 ob 9.25 uri, tožena stranka pa je s podpisom na zapisniku potrdila, da je z novim datum in uro naroka seznanjena. Iz zapisnika z naroka dne 1.2.1999 pa izhaja, da se je začel ob 9.25 uri, torej ob uri, s katero je bila tožena stranka seznanjena na naroku dne 4.12.1998. Sodišču zato ni mogoče očitati smiselno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve. Ker prvostopenjsko sodišče tudi ni zagrešilo drugih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti, je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP). Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).