Jedro

Zavarovanec toženke je bil v opisanih okoliščinah dolžan opozoriti tožnika, da zaradi predhodnih posegov v motor in šobe brez zamenjave motorja z originalnim blokom motorja in namestitve novih šob ni mogoče zagotoviti uspešnega in strokovnega popravila vozila oziroma motorja. Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala oziroma na pomanjkljivost v njegovem naročilu, ker sicer odgovarja za škodo.

Ni torej dovolj, da je podjemnik vedel za vgrajene neoriginalne dele oziroma, da je opozoril tožnika na verjetnost nekompatibilnosti vgrajenih neoriginalnih delov, ampak bi morala toženka trditi in dokazati, da je njen zavarovanec tožniku konkretizirano pojasnil, kakšne so možne negativne posledice prej opisanega improviziranega popravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage v celoti utemeljen.

2. Proti navedeni sodbi se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je podana odgovornost njenega zavarovanca zato, ker ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, popravilo vozila, ki mu je bilo zaupano zaradi odprave napake v delovanju motorja, pa izvedel v nasprotju s pravili stroke. Glede očitka, da toženka ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi njen zavarovanec izpolnil pojasnilno dolžnost, navaja, da takšne trditvene podlage ni podala, ker ji tudi tožnik v tožbi ni očital kršitve pojasnilne dolžnosti. Nasprotno je v tožbi celo navedel, da ga je zavarovanec toženke opozoril na verjetnost nekompatibilnosti vgrajenih neoriginalnih delov. Ker tožnik ni očital toženki kršitve pojasnilne dolžnosti in ker je posredno celo priznaval, da je bila ta opravljena, navedbe toženke v tej smeri niso bile potrebne. Sodišče je s takim zaključkom prekoračilo trditveno podlago tožnika in posledično je bila toženki onemogočena učinkovita obramba. S tem ko je preseglo trditveno podlago, je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka še ugotavlja, da iz obrazložitve sodbe ni jasno, kako oziroma na podlagi katerih dokazov je sodišče prišlo do zaključka, da zavarovanec tožnika ni opozoril na način popravila, ki bi bil edini pravilen, in na posledice drugačnega načina popravila - menjave korita s serijskim in prilagoditvijo cevi. Sodba v tem delu nima razlogov in je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je vedel za vse okoliščine v zvezi z motorjem in šobami in za možne negativne posledice nedovoljene kombinacije delov dveh motorjev in nedovoljenega popravila šob in je privolil v takšen način popravila, kot ga je opravil zavarovanec toženke in s tem tudi v posledice, ki jih takšno popravilo prinaša. Toženka še izpostavlja, da tožnik oziroma njegova žena, ki je po naročilu tožnika urejala vse v zvezi s popravilom predmetnega vozila, nista laika. Tožnikova žena je bila direktorica servisa oziroma družbe F., ona je komunicirala z obema izvedencema avtomobilske stroke. Družba F. pa je tista, ki je tudi naredila prvo popravilo, servis katerega posledica je bila kombinacija dveh motorjev v vozilu. Toženka meni, da je bil tožnik obveščen o nestrokovnem popravilu in o možnih posledicah takšnega popravila in da je vsa pojasnila razumel, zato kršitve pojasnilne dolžnosti zavarovancu toženke v tožbi tudi ne očita.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik od toženke zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji jo povzročil njen zavarovanec z nestrokovnim popravilom tožnikovega vozila, zaradi česar je moral tožnik zamenjati1 motor vozila, škoda pa mu je nastala tudi z najemom nadomestnega vozila za čas menjave motorja na vozilu. Tožnik trdi, da je do okvare motorja prišlo, ker je zavarovanec toženke napačno izbral in vgradil oljno korito, toženka pa, da je vzrok za nastanek škode v predhodnih nestrokovnih popravilih vozila. Ni sporno, da je je bilo v vozilo pred spornim popravilom večkrat poseženo s strani nepooblaščenih servisov. Med drugim je bil del motorja zamenjan z rabljenim delom drugega motorja brez zgodovine vzdrževanje motorja, nestrokovno je bilo opravljeno popravilo šob in tudi vzdrževanje vozila na nepooblaščenih servisih ni bilo ustrezno.

6. Na podlagi izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo (in tega pritožba ne izpodbija), da je bilo popravilo vozila pri zavarovancu toženke izvedeno na nestrokoven, po tovarniških metodah popravil celo prepovedan način. Čeprav je zavarovanec toženke opazil, da je bil v vozilu vgrajen drug (kombiniran) tip motorja in da je počena cev za dovod zraka, je pri popravilu improviziral in skušal posledice prejšnjih nestrokovnih posegov odpraviti tako, da je vgradil drugo oljno korito (karter), ki ni ustrezalo šasiji vozila2, poleg tega pa je moral ustrezno prilagoditi originalno cev za dovod zraka, ki je s tem avtomatično postala neoriginalna, kar je v nasprotju s pravili stroke, ki narekujejo popravila po metodah proizvajalca z novimi deli, ki imajo tovarniško kataloško številko. Po mnenju izvedenca bi moral serviser takšno popravilo zavrniti in zahtevati, da se vgradi originalni blok motorja, to je tak, ki ustreza številki šasije vozila.

7. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi moral zavarovanec toženke v opisanih okoliščinah opozoriti tožnika, da zaradi predhodnih posegov v motor in šobe brez zamenjave motorja z originalnim blokom motorja in namestitve novih šob ni mogoče zagotoviti uspešnega in strokovnega popravila vozila oziroma motorja. Podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, kar jih je opazil ali moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo oziroma na pomanjkljivost v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi bil moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev, ker sicer odgovarja za škodo (prvi in tretji odstavek 625. člena OZ). Pojasnilna obveznost je obveznost pogodbene stranke opozoriti drugo pogodbeno stranko na določene okoliščine, ki so pomembne za uresničitev interesov, zaradi katerih je druga stranka pogodbo sklenila, in ji pojasniti pomen teh okoliščin za uresničitev njenih interesov.3

8. Ni torej dovolj, da je podjemnik (zavarovanec toženke) vedel za vgrajene neoriginalne dele oziroma, da je opozoril tožnika na verjetnost nekompatibilnosti vgrajenih neoriginalnih delov, ampak bi morala toženka trditi in dokazati, da je njen zavarovanec tožniku konkretizirano pojasnil, kakšne so možne negativne posledice prej opisanega improviziranega popravila. Kot izhaja iz mnenja izvedenca4, bi se zavarovanec toženke kot strokovnjak moral zavedati posledic popravila, ki ni v skladu s pravili stroke oziroma se zavedati vzrokov in posledic nepazljivega delovanja z elementi vbrizgavanja.

9. Zmotno je stališče pritožbe, da navedbe v smeri izpolnitve pojasnilne dolžnosti v tej pravdi niso bile potrebne, ker tožnik ni očital njene kršitve, zato tudi očitana prekoračitev trditvene podlage ni podana. Ni res, da tožnik kršitve ni očital, ker je smiselno priznaval, da je bila pojasnilna obveznost opravljena. V tožbi je navedeno le, da je „zavarovanec toženke lastnika vozila opozoril na verjetnost nekompatibilnosti vgrajenih delov“, kar pa ne pomeni, da je bilo tožniku tudi pojasnjeno, kako lahko to vpliva na uspešnost popravila. Ob ugotovitvi, da popravilo, ki ga je izvedel zavarovanec toženke, ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke, bi se lahko toženka razbremenila svoje odgovornosti za nepravilno izpolnitev le, če bi dokazala, da je njen zavarovanec s konkretiziranimi pojasnili zadostil svoji obveznosti po 625. členu OZ, tožnik pa je vztrajal pri improviziranem načinu popravila. Dejstvo, da je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili tudi predhodni posegi razlog5 za nastalo škodo, nima vpliva. V primeru kršitve pojasnilne dolžnost podjemnik za napako namreč odgovarja, tudi če vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.

10. Tudi upoštevajoč določbo 240. člena OZ se toženka ni razbremenila odgovornosti za nastalo škodo. Njen zavarovanec je izvedel popravilo v nasprotju s pravili stroke in kršil pogodbeno obveznost. Domneva se, da vzrok za napako izvira iz njegove sfere, razen če bi toženka dokazala, da je vzrok za to napako okoliščina, ki je njen zavarovanec ni mogel ne preprečiti, ne odpraviti in se ji tudi ne izogniti. To ji v tej pravdi ni uspelo.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker iz obrazložitve sodbe ni jasno, na podlagi katerih dokazov je sodišče prišlo do zaključka, da toženkin zavarovanec tožniku ni pojasnil, kateri način popravila bi bil edini pravilen, in na možne posledice izbranega načina popravila (menjave korita s serijskim in prilagoditvijo cevi). Ker toženka ni trdila, da je izpolnila pojasnilno obveznost iz 625. člena OZ, sodišču ni bilo treba v zvezi s tem izvajati nobenih dokazov.

12. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker je bilo z vmesno sodbo odločeno le o temelju tožbenega zahtevka in se bo postopek glede višine odškodnine nadaljeval pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče v skladu s 164. členom ZPP odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Ni sporno, da je po prevzemu tožnikovega vozila po 30 km vožnje odpovedal motor. Motor je „zaribal“, bati so se stalili, motor je bil uničen. 2 Ustrezalo je le prvotnemu motorju, bloku „novega“ (kombiniranega) motorja drugačnega tipa pa ne. 3 N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2003, 3. knjiga, stran 771. Tipičen interes naročnika v obravnavani zadevi je očiten, in sicer odprava napak v delovanju motorja. 4 Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ni jasno, kaj je pooblaščeni serviser razmišljal, s tehničnega vidika bi moral tako popravilo zavrniti in zahtevati, da se vgradi originalni blok motorja, kar se tudi pričakuje od pooblaščenega serviserja. 5 Po mnenju izvedenca je „šlo več stvari narobe, kombinacija vsega pa je nastala škoda“. Ugotovljeno je bilo, da je bil „izvirni greh“ kombinacija dveh motorjev.