Jedro

Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je po svoji naravi sklep procesnega vodstva, zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže. Drugo toženka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tretje toženi stranki A.A. postavi začasna zastopnica, odvetnica B.B., C. cesta 22c, D. Zoper navedeni sklep se pritožuje druga toženka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obvestilo pristojnega organa, da izpelje ustrezen postopek do določilih ZPPreb, to je postopek ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča tretje toženke, ki bi edini lahko dal realne podatke o tem, ali je naslov tretje toženke v Republiki Sloveniji res neznan. Prav tako se sodišče prve stopnje ni poslužilo drugih ukrepov za uspešno vročanje sodnih pisanj, to je vročanje po organih tuje države tretji toženki v tujini. Takšno postopanje ni v skladu z določbami ZPP. S postavitvijo začasnega zastopnika tretji toženki njeni interesi ne bodo ustrezno zaščiteni, s tem pa bodo v celoti kršene njene ustavne pravice. Takšno postopanje bo imelo posledice tudi za prvo in drugo toženko, kot solidarna zavezanca iz naslova postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče tudi ni navedlo razlogov, zakaj je ocenilo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika tretji toženki trajal predolgo časa in zakaj ocenjuje, da bi potek tega časa lahko povzročil nastanek škodljivih posledic za stranke.

Pritožba se zavrže. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 82. člena ZPP na predlog tožnice tretji toženki postavilo začasnega zastopnika, ker je ugotovilo, da naslov tretje toženke ni znan oziroma je naslov v tujini in se vročitev sodnih pisanj ni mogla opraviti, pri čemer je ocenilo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika tretji toženki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za tožnico, saj bi bila kršena njena pravica po učinkovitem sodnem varstvu brez odlašanja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep po svoji naravi sklep procesnega vodstva, zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Sklepe procesnega vodstva primeroma našteva prvi odstavek 270. člena ZPP, med njimi pa je v 16. točki izrecno navedena tudi odločitev o postavitvi začasnega zastopnika.

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje v skladu s 1. točko 365. člena ZPP na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 346. členom ZPP ter prvi odstavek 366. členom ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pri tem ni bistveno, da je bil v izpodbijanem sklepu dan napačen pravni pouk, saj ta stranki ne more dati pravice do pritožbe, če je v zakonu izrecno določeno, da zoper takšno odločbo ni pritožbe.

Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP. Druga toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe.