Jedro

Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 897,18 EUR z obrestmi in ji povrniti pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženec, uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma ustrezno spremeni. Navaja, da je prvo sodišče napačno razlagalo določbe o omejeni poslovni sposobnosti mladoletnika med 15 in 18 letom starosti. Obveznost, ki jo je prevzel v času, ko je bil mladoleten, bistveno ogroža njegov materialni položaj kot tudi položaj njegove družine.

Pritožba ni utemeljena.

Zakaj je toženec dolžan izpolniti obveznost, ki jo je prevzel s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, sklenjeno z tožečo stranko, čeprav je bil v času njene sklenitve še mladoleten, je prvo sodišče podrobno utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe. Navedlo je, da je bil v času sklepanja pogodbe toženec že star več kot 15 let, da je zato lahko sam sklepal pravne posle, odobritev staršev za njihovo veljavnost pa potreboval le, če so bili tako pomembni, da bistveno vplivajo na njegovo življenje, kot tudi na njegovo življenje po polnoletnosti. Prvo sodišče je tudi utemeljilo na določbah Obligacijskega zakonika, kakšne posledice ima pogodba omejeno poslovno sposobne osebe, sklenjena brez potrebne odobritve zakonitega zastopnika. Pravilno se je oprlo na določbo 3. odstavka 41. člena OZ, ki določa, da je v tem primeru pogodba izpodbojna. Da bi bila pogodba s strani staršev toženca oziroma toženca samega po njegovi polnoletnosti izpodbijana, pa toženec ni niti zatrjeval. Z razlogi prvega sodišče v tej zvezi se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Dodati je še, da 44. člen OZ določa, da poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti. Kot izhaja iz EMŠA toženca na pogodbi v prilogi pod A 2, je bil ta rojen 18.12.1986 leta, kar pomeni, da je v letu 2004 postal polnoleten. V roku treh mesecev po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti s polnoletnostjo pa očitno ni vložil tožbe na razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenil v času, ko je bil še mladoleten, pa že star več kot 15 let. Pogodbena določila torej toženca vežejo, na njihovi podlagi pa je tožeča stranka upravičena od toženca zahtevati vračilo izplačanih zneskov.

Prvo sodišče je torej pravilno materialnopravno odločilo, kakšnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP pa pritožbeno sodišče ne najde. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker ni tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer prispevala k rešitvi zadeve, je odločiti, da sama krije stroške odgovora na pritožbo.