Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za prekrškovni postopek, ki se vodi po Zakonu o prekrških, marveč za davčni postopek, v katerem se kot materialno pravo uporablja ZDavPR. Gre za dva različna postopka, podlaga za oba pa je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s postopkom potrjevanja računov, ki se vodita pred različnima pristojnima organoma. Na pravilnost ugotovitve davčnega organa v izpodbijani odločbi tožbeni ugovori glede obilice dela zaradi množičnega obiska na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem in močnega glavobola A. A., ki predstavljajo olajševalne okoliščine pri ugotavljanju tožnikove odgovornosti, na izpodbijano ugotovitev nimajo vpliva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju tudi davčni oz. prvostopenjski organ) v postopku davčnega nadzora gotovinskega poslovanja in izvajanja določb Zakona o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) 14. 7. 2018 ugotovila: 1. da je tožnik ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavPR, saj za namene pošiljanja podatkov o računu oznake fizične osebe, ki je izdala račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov ni povezal z davčno številko te fizične osebe; 2. da je tožnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena ZDavPR, ker je davčnemu organu pošiljal v davčno potrjevanje račune z neresničnimi podatki o poslovnem prostoru (točka I izreka). Tožnik ni zahteval povrnitve stroškov postopka. Stroški postopka, ki so nastali davčnemu organu, bremenijo davčni organ (točka II izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil pri tožniku 14. 7. 2018 opravljen davčni nadzor gotovinskega poslovanja in 14. 7. 2018 izdan zapisnik, 24. 7. 2018 pa še dodatek k zapisniku, na katerega je tožnik pravočasno podal pripombe, razvidne na strani 4 obrazložitve. Davčni organ je 14. 7. 2018 pri tožniku na prireditvenem prostoru Pivo in cvetje v Laškem ugotovil, da je na računu 400-L0002-52951 z dne 14. 7. 2018 zaveden operater pod davčno številko ..., ki pripada osebi A. A. in ne B. B., ki je dejansko izdal račun. Glede na navedeno, tožnik ni navedel ustreznega podatka (davčne številke) fizične osebe, ki je z elektronsko napravo izdala račune, saj pri potrditvi računov oznako fizične osebe, ki je z elektronsko napravo izdala račune ni povezal s pravilno davčno številko. S tem je tožnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena ZDavPR. Poleg navedenega je davčni organ ugotovil, da je tožnik za namene pošiljanja podatkov o računih davčnemu organu uporabil blagajno z oznako 400-L0002, ki naj bi se uporabljala za poslovni prostor na naslovu: ... v Ljubljani, kjer ima tožnik poslovne prostore, čeprav je bil račun izdan na premičnem poslovnem prostoru v Laškem. Iz računa 400-L000-52951 z dne 14. 7. 2018, izdanem pooblaščenima osebama ob plačilu zapitka je razvidno, da je kot izdajatelj naveden: „A., d.o.o., ..., Ljubljana“ in ni bilo razvidno, da je bil dejansko izdan v Laškem. B. B. je izdal račune iz registrske blagajne pooblaščenima uradnima osebama in tudi drugim gostom, ki so plačali hrano in pijačo. A. A. se je nahajala v bližini. Navzoča pa sta bile še zaposlena C. C. in D. D., ki sta prav tako zavedena za operaterja in bi morala namesto A. A., v primeru njene nezmožnosti, namesto nje izstavljati račune. Računi bi morali biti izdani z oznako: „A“ premični objekt na naslovu opravljanja dejavnosti v Laškem in ne na tožnikovem sedežu: ..., Ljubljana. Na strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe davčni organ navaja vsebino naknadno predloženega internega akta tožnika in dnevne zaključke. Glede na ugotovitve davčnega organa z dne 14. 7. 2018 izhaja, da je tožnik s tem, ko je davčnemu organu pošiljal neresnične podatke o poslovnem prostoru ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena ZDavPR.

3. Zavezanec mora sporočiti podatke o poslovnem prostoru za vsak poslovni prostor zavezanca, v katerem izda račun. Te podatke je potrebno na davčni organ poslati enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem računa, ki se nanaša na poslovni prostor. Zavezanec mora davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov o poslovnih prostorih in sicer pred začetkom uporabe spremenjenih podatkov. Zavezanec mora vsakemu poslovnemu prostoru, v katerem izdaja račune pri gotovinskem poslovanju, z internim aktom dodeliti oznako poslovnega prostora, ki je sestavni del računa. Predpisati mora pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, narediti popis poslovnih prostorov in dodeliti oznake poslovnim prostorom. Interni akt predloži v postopku nadzora na zahtevo davčnega organa. Zavezanec mora podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom in jih poslati davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa. Davčni organ preveri, če so poslani vsi predpisani podatki o poslovnem prostoru in če so podatki podpisani z namenskim digitalnim potrdilom. Podrobneje vsebino in postopek ureja Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in navedeno pravno podlago davčni organ ugotavlja, da je tožnik kršil drugi odstavek 5. člena in drugi odstavek 8. člena ZDavPR.

4. Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 5. Tožnik predmetno odločbo izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi kršitev določb postopka. Uvodoma v tožbi povzema potek postopka, ugotovljeno dejansko stanje v zadevi in ugotovitev davčnega organa. V nadaljevanju navaja vsebino drugega odstavka 5. člena ZDavPR. Toženka je navedeno določbo napačno uporabila. Davčni organ je 14. 7. 2018 pri tožniku na prireditvenem prostoru Pivo in cvetje v Laškem ugotovil, da je na računu 400-L0002-52951 z dne 14. 7. 2018 zaveden operater pod davčno številko ..., ki pripada osebi A. A. in ne B. B., ki je dejansko izdal račun. Tožnik navaja, da je namesto A. A. kot registrirane osebe za izdajanje računov pri tožniku predmetni račun izdal zaposleni B. B., ker je šlo 14. 7. 2018 za izredne razmere poslovanja tožnika na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. To je največja festivalska prireditev v Sloveniji, ki se je udeleži kar 100.000 ljudi vsako leto. Zaposlena A. A. je na prireditvi dobila močan glavobol. Z namenom pomoči sodelavki jo je na delovnem mestu zamenjal B. B. in izdal sporni račun namesto A. A., kot registrirane osebe za izdajanje računov. Šlo je zgolj za začasno zamenjavo, dokler se glavobol A. A. ni umiril in je nato nadaljevala z delom. Delavca C. C. in D. D., ki sta na dan nadzora bila tudi zavedena kot operaterja, sta opravljala delovne naloge na podlagi razdelitve nalog, ki je bil dogovorjen pred pričetkom prireditve in pred glavobolom A. A. V gneči in zelo povečanem obsegu dela organizacija ne dopušča nenadnih sprememb pri razdelitvi del. Vsakomur je še pred pričetkom prireditev jasno, kakšne so njegove naloge. Slabega počutja A. A. pa ni mogel nihče pričakovati. B. B. je enostavno pozabil, da bi se v blagajni moral zamenjati ključ A. A. kot operaterke, kar pojasni. Ravnanje B. B. je bilo povsem človeško. O organizaciji dela pri tožniku in razmerah na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem ter okoliščinah, zaradi katerih je prišlo do zamenjave A. A. bodo lahko izpovedali direktorica tožnika E. E. in priče: A. A., B. B., C. C. in D. D. Tožnik davčnemu organu ni posredoval pravilne davčne številke na spornem računu iz povsem opravičljivih razlogov, ki so predhodno navedeni. Slednje bi toženka morala upoštevati in pri svojih ugotovitvah.

6. Glede kršitve drugega odstavka 8. člena ZDavPR, v zvezi s katerim je davčni organ ugotovil, da je tožnik davčnemu organu 14. 7. 2018 pošiljal v potrjevanje račune z neresničnimi podatki o poslovnem prostoru pa navaja, da je nemudoma po prejemu odločbe sprejel vse potrebne ukrepe, kar je tudi davčni organ sam ugotovil. Iz zaključkov registrskih blagajn za dneve opravljanja gostinske dejavnosti na prireditvi Pivo in cvetje, Laško 2018: dne 12. 7, 13. 7 in 14. 7. 2018 je razvidno, da sta na računih pravilno navedeni blagajni L0001 in L0002. Šlo je zgolj za administrativno napako. Tovrstno napako je tožnik storil prvič, saj posluje skrbno in transparentno. Na strani 4 tožbe navaja ugotovitve davčnega organa in relevantne določbe internega akta. Toženka naj upošteva, da je tožnik nemudoma odpravil posledice očitanega prekrška ter da je tožnik toženki v roku posredoval vso zahtevano dokumentacijo. O navedenem bo lahko izpovedala direktorica tožnika, E. E. 7. Sklepno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne davčnemu organu v ponoven postopek, toženki pa tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka v roku 15 dni od izdaje te sodbe, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev odločb prvostopenjskega in pritožbenega organa. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

9. Sodišče je v obravnavani zadevi odločalo po sodnici posameznici na podlagi sklepa Upravnega sodišče RS I U 1212/2019-11 z dne 22. 2. 2022. 10. Tožba ni utemeljena.

11. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega organa, potrjenimi z odločitvijo pritožbenega organa in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa še dodaja:

12. Med strankama je v obravnavani zadevi sporno ali je toženka z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito ugotovila, da je tožnik ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavPR, ker za namene pošiljanja podatkov o računu oznake fizične osebe, ki je izdala račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov ni povezal z davčno številko te fizične osebe. Med strankama ni sporno, da je na računu 400-L0002-52951 z dne 14. 7. 2018 zaveden operater pod davčno številko ..., ki pripada osebi A. A. in ne B. B., ki je dejansko izdal račun. Tožnik priznava napačno ravnanje B. B. pri navedbi davčne številke fizične osebe, ki je izdala sporne račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ter navaja okoliščina poslovanja na prireditvi Pivo in cvetje, ..., zaradi katerih je prišlo do napake. Dodaja pa še, da jo je takoj po ugotovitvi napake popravil. 13. Sporno je tudi, ali je z izpodbijano odločbo toženka pravilno in zakonito ugotovila, da je tožnik ravnal tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 8. člena ZDavPR s tem, ko na spornem računu ni navedel pravilnega podatka o poslovnem prostoru, kjer je bili račun izdan. Tožnik je napačno navedel naslov: ... v Ljubljani, kjer ima tožnik poslovne prostore, čeprav je bil izdan na premičnem poslovnem prostoru v Laškem. Tožnik ugotovitev ne zanika, navaja pa, da je šlo za administrativno napako in poudarja posebne razmere poslovanja zaradi množice udeležencev na sejmu Pivo in cvetje v Laškem. Tožnik meni, daj so bile ugotovljene kršitve drugega odstavka 5. člena in drugega odstavka 8. člena ZDavPR storjene iz opravičljivega razloga.

14. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, saj tožnik ugotovitve davčnega organa priznava, navaja pa, da so bile očitane kršitve navedenih določb ZDavPR storjene iz opravičljivega razloga, zaradi obilice dela zaradi množice obiskovalcev na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem ter zaradi nenadnega močnega glavobola A. A., pooblaščene operaterke za izdajo računov, ki ga tožnik ni mogel predvideti in nanj hitro reagirati.

15. Na podlagi drugega odstavka 5. člena ZDavPR mora zavezanec povezati oznako fizične osebe, ki je izdala račun z uporabo elektronske naprave iz 2. točke prvega odstavka tega člena z davčno številko te osebe. Davčna številka osebe, ki je izdala račun, se pošlje davčnemu organu kot podatek o računu iz 6. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona v postopku potrditve računa. Na podlagi 6. točke drugega odstavka 6. člena ZDavPR pa mora zavezanec davčnemu organu sporočiti davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave. Podatki na izdanih računih morajo biti pravilni in popolni. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in med strankama ni sporno, je tudi po presoji sodišča davčni organ pravilno ugotovil, da je tožnik ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2. 16. Pravilna je tudi ugotovitev davčnega organa o kršitvi drugega odstavka 8. člena ZdvPR, ki določa postopek sporočanja podatkov o poslovnih prostorih zavezanca. V prvem odstavku citiranega člena so navedeni obvezni podatki o poslovnih prostorih na računih za namene izvajanja postopka potrjevanja računov. Drugi odstavek 8. člena ZDavPR pa določa, da mora zavezanec sporočiti podatke iz prvega odstavka tega člena za vsak posamezen poslovni prostor zavezanca, v katerem izdaja račune. Zavezanec podatke podpiše z namenskim digitalnim potrdilom in jih pošlje davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve. Pri tem pa sodišče pripominja, da je zavezanec za davek dolžan navajati pravilne in popolne podatke. Med strankama pa ni sporno, da tožnik na predmetnih računih ni navedel pravilnega podatka o poslovnem prostoru, kjer je bil račun izdan. Tožnik je navedel kot poslovni prostor izdaje predmetnih računiv: ... v Ljubljani, kjer ima tožnik poslovne prostore, čeprav je bil izdan na premičnem poslovnem prostoru v Laškem. Tožnik navedeno priznava ter v zvezi s tem navaja, da je šlo za administrativno napako, do katere je prišlo iz opravičljivih razlogov. Tovrstno napako je tožnik storil prvič, saj posluje skrbno in transparentno.

17. V predmetni zadevi ne gre za odločanje davčnega organa o tožnikovi odgovornosti za prekršek, marveč za ugotovitveno upravno odločbo davčnega organa, s katero je davčni organ ugotovil kršitev davčnih predpisov v postopku davčnega potrjevanja računov (ZDavPR). Že pritožbeni organ je tožniku pravilno pojasnil, da v obravnavani zadevi ne gre za prekrškovni postopek, ki se vodi po Zakonu o prekrških (ZP-1), marveč za davčni postopek, v katerem se kot materialno pravo uporablja ZDavPR. Gre za dva različna postopka, podlaga za oba pa je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s postopkom potrjevanja računov, ki se vodita pred različnima pristojnima organoma. Glede na navedeno, na pravilnost ugotovitve davčnega organa v izpodbijani odločbi tožbeni ugovori glede obilice dela zaradi množičnega obiska na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem in močnega glavobola A. A., ki predstavljajo olajševalne okoliščine pri ugotavljanju tožnikove odgovornosti, tudi po presoji sodišča na izpodbijano ugotovitev nimajo vpliva.

18. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno, kot to določa prvi odstavek 59. člena ZUS-1. Tako ni sporno, da je tožnik pri navedbi podatkov o davčni številki pri izdaji predmetnih računov z elektronsko napravo storil napako in navedel napačno davčno številko. Sporno tudi ni, da je na predmetnih računih navedel napačen poslovni prostor, kjer je bil račun izdan: ... v Ljubljani, čeprav je bil izdan na premičnem poslovnem prostoru v Laškem. Tožnik v postopku in v tožbi tudi sam priznava, da je bila pri izdaji predmetnih računov z elektronsko napravo storjena napaka pri navedbah podatkov na teh računih. Glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi zaslišanje stranke in predlaganih prič: A. A., B. B., C. C. in D. D. o relevantnih dejstvih, ki niso sporna, ni potrebno.

19. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, očitanih kršitev določb postopka ni podanih, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.