Jedro

Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih. Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije z dne 15. 11. 1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovnem revizijskem postopku po sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08. 04. 1993 ponovno odpravila odločbo Sekretariata za družbene dejavnosti občine z dne 03. 02. 1992, s katero je ta tožniku od 01. 08. 1991 dalje priznal status in pravice vojaškega vojnega invalida X. skupine zaradi trajne 20 % vojaške invalidnosti, ter odločila, da tožniku ne gre status vojaškega vojnega invalida. V obrazložitvi odločbe tožena stranka opisuje potek postopka in navaja, da je v ponovnem postopku zahtevala novo mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Ta je dne 13. 07. 1993 tožnika pregledala in ga poslala na rentgensko slikanje ranjenega dela desnega stegna v dveh projekcijah, ga ponovno pregledala dne 21. 09. 1993 ter izdala izvid in mnenje, v katerem je na podlagi tega rentgenskega slikanja, celotne medicinske dokumentacije in osebnega pregleda ugotovila, da je stanje po strelni poškodbi trenutno brez funkcionalnih motenj in da znaša vojaška invalidnost pod 20%, ter v obrazložitvi navedla, da mu zaradi tega ne pripada stopnja invalidnosti po seznamu. Tožena stranka je upoštevajoč to mnenje zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida po določbah 1. in 8. člena zakona o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 ter 4. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, po katerih je vojaški vojni invalid državljan, ki je v zakonsko relevantnih okoliščinah zadobil najmanj 20 % okvaro organizma.

V tožbi tožnik navaja, da mu je drugostopna komisija na enem od pregledov rekla, da bi se invalidnost lahko priznala, če bi bila puškina krogla na takšnem mestu, ki ne dopušča operacije oziroma bi bila tvegana. Po oceni nekaterih zdravnikov v Mariboru in v Ljubljani je krogla prav na takem mestu. Zato je protislovna ugotovitev komisije, da brazgotina ni dovolj velik razlog za invalidnost. Komisija se prav tako ne zmeni za bolečine po dolgotrajnejši hoji, ki se pojavljajo v tistem predelu spodnje okončine. Prav tako se nihče ne vpraša ali mu ni mogoče tisti dogodek pustil kakšne negativne psihične posledice. Zato meni, da bi lahko bilo mnenje drugostopne zdravniške komisije drugačno, enako menijo mnogi zdravniki, s katerimi je bil v stiku. Predlaga sodišču, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Navaja, da je v ponovnem postopku upoštevala sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.04.1993 in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovnem revizijskem postopku potem, ko je bila prejšnja revizijska odločba tožene stranke z dne 19.06.1992 odpravljena s sodbo tega sodišča z dne 08 04 1993. Tudi s prejšnjo odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Sekretariata za družbene dejavnosti občine z dne 03.02. 1992, s katero je bil tožniku priznan status vojaškega vojnega invalida X. skupine zaradi 20 % vojaške invalidnosti in invalidske pravice priznane od 01. 08. 1991 dalje.

Po določbi 1. odstavka 105. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81, 41/83, 75/85, popravek 14/86, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90, v nadaljevanju: ZTPVI) mora biti revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel zadevo; če ni, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje. Če je revizijska odločba v upravnem sporu odpravljena, navedeni revizijski rok seveda ne začne ponovno teči, ker v zakonu za to ni podlage. Še celo pa v zakonu ni podlage, da za izdajo nove odločbe v revizijskem postopku sploh ne bi bilo nobenega roka. Edini rok za izdajo nove odločbe na podlagi sodbe je rok iz 62. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, popravek 36/77 in Uradni list RS, št. 55-2515/92, v nadaljevanju: ZUS). Le v tem roku bi tožena stranka smela izdati novo revizijsko odločbo (brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je dobila sodbo), če bi ugotovila, da je glede na naravo zadeve, za katero gre v sporu, namesto odpravljenega akta treba izdati drugega.

Tožena stranka je navedeno sodbo tukajšnjega sodišča z dne 08. 04. 1993 prejela dne 14. 05. 1993, zato bi smela novo odločbo v postopku revizije izdati in jo odposlati tožniku zaradi vročitve najkasneje dne 14. 06. 1993, vendar je novo izpodbijano odločbo izdala šele dne 15. 11. 1993 in jo tožniku vročila dne 14. 12. 1993. Po presoji sodišča je tožena stranka z izdajo nove revizijske odločbe po preteku tridesetdnevnega roka prekoračila svoja pooblastila, zato je izpodbijana odločba že zaradi tega nezakonita in se sodišče ni spuščalo še v presojo tožbenih ugovorov. Če revizija ni opravljena v zakonskem roku se po sili zakona šteje, da je opravljena in da je dano soglasje k odločbi Sekretariata za družbene dejavnosti občine z dne 03. 02. 1992 (105. člen ZTPVI v zvezi z 62. členom ZUS).

Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS tožbi ugodilo. V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZTPVI in ZUS smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije.

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo je dovoljena pritožba na poseben senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v roku 15 dni po prejemu sodbe. Pritožbo je možno vložiti pri tem sodišču, ali jo poslati priporočeno po pošti. Pritožbo je možno podati tudi na zapisnik pri tem sodišču ali pri kateremkoli okrajnem sodišču.