Jedro

Postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo se je v obravnavanem primeru lahko začel na zahtevo zgolj ene od solastnic.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z v uvodu navedenim aktom v en postopek združil upravno zadevo, ki je bila začeta z zahtevo za uvedbo postopka za evidentiranje zemljišča pod stavbo, in upravno zadevo, začeto z zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb (1. točka izreka sklepa); v zemljiškem katastru na parceli 433/1 za stavbo št. 2120 k. o. .. evidentiral zemljišče pod stavbo s tam navedeno površino (2. točka izreka sklepa), in odločil, da ni stroškov postopka (3. točka izreka sklepa).

2. Glede evidentiranja zemljišča pod stavbo iz obrazložitve izhaja, da je A.A. solastnica parc. št. 433/1 k. o. ... in zato upravičena predlagateljica v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo, podatki v elaboratu pa omogočajo predlagani vpis. Glede zavrnitve vpisa stavbe v kataster stavb prvostopenjski organ navaja, da ni izkazano potrebno soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavbe o tem, da podatki o delih stavbe in o prostorih ter uporabni površini, navedeni oziroma prikazani v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb, izkazujejo dejansko stanje stavbe in njenih delov v naravi.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da soglaša z razlogi izpodbijane odločbe.

4. Tožnica vlaga tožbo zoper v uvodu navedeni sklep. V njej navaja, da je solastnica nepremičnine 433/1 k. o. ... in da med obema solastnicama te nepremičnine poteka več postopkov, med drugim tudi postopek za delitev in določitev pripadajočega zemljišča, ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vodi pod št. N 72/2010, v katerem želi A.A. med drugim doseči, da bi se garaža in nadstrešek vpisala kot njena lastnina ter da bi ji sodišče določilo še pripadajoče zemljišče, ki naj bi bila poleg tega zgrajena tudi brez ustreznih dovoljenj in tudi že predmet inšpekcijskih postopkov. Trdi, da organ nima podlage, da v nasprotju z voljo solastnika določa spremembe v katastru. To naj bi namreč ustvarjalo vtis legalnosti. Meni, da je možnost evidentiranja zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) le na predlog enega solastnika predvidena le za primer večstanovanjske stavbe, kar pa predmetna nepremičnina ni. Navaja, da sta z A.A. vsaka solastnici do 1/2, zato niso izpolnjeni pogoji iz 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Poleg tega še trdi, da o isti stvari med solastnicama poteka sodni postopek, kar naj bi pomenilo, da je podana litispendenca, zaradi katere upravni postopek ni dovoljen.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

6. Sodišče je tožbo vročilo tudi stranki z interesom A.A., ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je dejanska lastnica in uporabnica objekta in da gre le za navidezni solastninski delež tožnice na tem delu nepremičnine oziroma da je bil objekt zgrajen s soglasjem in v dogovoru s pravnim prednikom oziroma da je šlo za gradnjo na nepremičnini v družbeni lastnini. Sodni postopek v zadevi N 72/2010 naj bi bil prekinjen do pravnomočnega zaključka postopka v upravni zadevi, ki se pri prvostopenjskem organu vodi pod številko 02112-3148/2015. Zavrača tožbene očitke o nelegalnosti gradnje. Meni, da sklep o evidentiranju zemljišča ne vpliva na lastninsko pravna razmerja, temveč gre le za uskladitev katastra z dejanskim stanjem, kar terja javni interes.

7. Tožnica v nadaljevanju v vlogi z dne 21. 10. 2016 odgovarja na navedbe iz odgovora na tožbo ter v zvezi s tem opisuje nekatere postopke in sporna vprašanja med solastnicama. Vztraja, da objekt nima gradbenega dovoljenja, da si stranka z interesom uzurpira zemljišče v solastnini, obravnavani geodetski postopek pa naj bi bil namenjen legalizaciji, saj je tudi sodišče prekinilo svoj postopek do dokončne rešitve tega postopka, stranka z interesom pa je v sodnem postopku predlagala tudi določitev funkcionalnega zemljišča. 8. Stranka z interesom v nadaljevanju v vlogi z dne 22. 11. 2016 opisuje potek gradnje in vztraja, da je dejansko izključna lastnica objekta in da ta ni "črna" gradnja.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Ker se tožbeni razlogi v celoti nanašajo samo 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je prvostopenjski organ odločil o evidentiranju zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster, je sodišče štelo, da tožnica sklep izpodbija samo v tem delu.

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je imela tožnica v postopku, ki je bil začet na zahtevo stranke z interesom, možnost sodelovati kot stranka. V upravnem postopku in nato v tožbi tudi ne ugovarja pravilnosti ugotovljenih podatkov, ki so bili podlaga za evidentiranje zemljišča pod stavbo. Neutemeljeno pa uveljavlja, da bi se v tem primeru upravni postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster lahko začel le na zahtevo obeh solastnic nepremičnine oziroma izvedel v soglasju z obema solastnicama.

12. ZEN v 2. členu kot nepremičnino opredeljuje zemljišče s pripadajočimi sestavinami (prvi odstavek), pri čemer je zemljišče zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru (drugi odstavek), pripadajoče sestavine zemljišč pa so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb (tretji odstavek). Osnovna enota zemljiškega katastra je zemljiška parcela kot jo opredeljuje 16. člen ZEN, zemljišče pod stavbo pa je po prvem odstavku 17. člena ZEN le eden od podatkov, ki se vodijo v zemljiškem katastru pri posamezni zemljiški parceli. ZEN v 24. členu določa, da je zemljišče pod stavbo navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino; zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, s površino zemljišča pod stavbo in z identifikacijsko oznako stavbe. Pri evidentiranju zemljišča pod stavbo gre torej zgolj za evidentiranje podatka o dejanski rabi (dela) zemljišča,1 pri čemer pa ne nastane nova zemljiška parcela v smislu 2. in 16. člena ZEN.

13. Po prvem odstavku 64. člena ZEN se zemljišče pod stavbo v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice ali investitorja ali investitorke gradnje. Če pa na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe, uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Za pravilno razlago navedene določbe ZEN je pomemben še tretji odstavek 11. člena tega zakona. Ta določa, da lahko v primeru solastnine ali skupne lastnine naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži katerikoli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki. Že iz navedenega izhaja, da se je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo v obravnavanem primeru lahko začel na zahtevo zgolj ene od solastnic, tožnica pa se zato neutemeljeno sklicuje na določbe SPZ o upravljanju solastnikov s stvarjo. Za drugačno situacijo bi šlo le v primeru parcelacije zemljišča pod stavbo, to je, ko bi zaradi združitve ali delitve parcel prišlo do nove parcele in s tem nove stvari, saj bi se v tem primeru na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 48. člena ZEN postopek evidentiranja parcelacije lahko začel le na zahtevo obeh solastnic.

14. Glede na navedeno na drugačno presojo ne vplivajo tožbene navedbe, iz katerih izhaja tožničina bojazen, da bodo z evidentiranjem zemljišča pod stavbo kakorkoli prejudicirana lastniška razmerja med solastnicama, in navedbe o tem, da gre za nezakonito gradnjo. Evidentiranje zemljišča pod stavbo je, kot že rečeno, zgolj evidentiranje podatka o dejanski rabi zemljišča, ki pa nima nobenega vpliva na solastniška in druga stvarnopravna razmerja na nepremičnini. V tem pogledu so zato brezpredmetne tudi navedbe stranke z interesom o navidezni solastnini oziroma o tem, da naj bi bila izključna lastnica objekta s pripadajočim zemljiščem, saj bo o tem lahko odločalo le sodišče splošne pristojnosti v ustreznem postopku. Iz enakih razlogov je za odločitev v tem primeru pravno nepomembno tudi sklicevanje na prekinitev postopka v postopku vzpostavitve etažne lastnine, ki se na zahtevo stranke z interesom vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Evidentiranje zemljišča pod stavbo tudi nima za posledico legalizacije morebitne nezakonite gradnje, saj zato ni prav nobene podlage v predpisih.

15. Glede na navedeno za odločitev v tej zadevi tudi ni pomembno, da med solastnicama poteka več postopkov, med njimi tudi nepravdni postopek za delitev in določitev pripadajočega zemljišča, saj imajo ti postopki drugo vsebino. Prav tako med temi postopki ne gre za nikakršno litispendenco. Za tak nedovoljen procesni položaj gre namreč le v primeru, ko o istem zahtevku že teče pravda med istimi strankami (tretji odstavek 189. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Že glede na naravo samega upravnega postopka, v katerem državni organ kot nosilec javnih pooblastil odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (1. in 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), pa tudi glede na vsebino obravnavnega postopka, je očitno, da je ugovor litispendence neutemeljen.

16. Sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker se dokazi, katerih izvedbo je tožnica predlagal v tožbi, nanašajo na dejstva, ki za odločitev niso pomembna, je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Glej Poročevalec št. 116 z dne 20. 12. 2005, str. 49.