Jedro

Obnovo denacionalizacijskega postopka lahko predlagajo le stranke v postopku za denacionalizacijo iz 60. člena ZDen. Če obnovo postopka predlaga nekdo, ki v 60. členu ZDen ni naveden kot stranka, upravni organ predlog za obnovo postopka zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Sekretariata za komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo občine z dne 11.3.1994, s katerim je bila zavržena pritožba tožeče stranke zoper odločbo navedenega prvostopnega organa z dne 13.7.1993, s katero je bilo odločeno med drugim tudi o denacionalizaciji parcele št. 180/6 ter zavržen predlog za obnovo postopka, končanega z navedeno odločbo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper navedeno prvostopno odločbo zaradi razloga, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila po preteku pritožbenega roka za stranke, ko je bila odločba že pravnomočna, jo je prvostopni upravni organ utemeljeno obravnaval kot predlog za obnovo postopka zaradi razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker pa predloga za obnovo postopka tudi po presoji tožene stranke ni vložila upravičena oseba, ga je prvostopni upravni organ utemeljeno zavrgel. Tožena stranka navaja, da je pri preizkusu, ali je predlog za obnovo postopka vložila upravičena oseba, potrebno uporabiti materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, pravno korist ali obveznost v upravni stvari, v kateri je treba odločiti. Kdo so stranke v postopku denacionalizacije določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen). Tožeča stranka sicer predlog za obnovo postopka utemeljuje s tem, da je na javni dražbi kupila premoženje stečajnega dolžnika, ki obsega tudi parcelo št. 180/6, za kar pa ne ponuja nobenih dokazov. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je navedena parcela spadala v premoženje Obrtnega gradbenega podjetja, da je bil za navedeno podjetje uveden stečaj ter, da je bil stečajni postopek v delu, kolikor se nanaša na navedeno parcelo, s sklepom enote Temeljnega sodišča z dne 11.2.1992 prekinjen do pravnomočne odločitve o zahtevi za denacionalizacijo te parcele, preostalo premoženje pa je na javni dražbi kupila tožeča stranka. Navedena parcela, ki je predmet denacionalizacije, torej ne spada v premoženje tožeče stranke in zato ta ni zavezanec za vrnitev predmetne nepremičnine. Glede te parcele tožeča stranka tudi nima nobene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o kateri bi bilo po določbah ZDen mogoče odločati v postopku denacionalizacije. Zato je prvostopni organ predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgel. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da je do denacionalizacije parcele št. 180/6, ki v naravi predstavlja sporno nepremičnino bivšega Obrtnega podjetja, prišlo zaradi slabe koordinacije med stečajnim sodiščem in upravnim organom. V posledici tega je stečajni senat s sklepom z dne 11.2.1992 prekinil stečajni postopek v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino, nato pa nekaj mesecev kasneje navedeno podjetje v celoti domaknil tožeči stranki. To je v popolnem nasprotju s pravično rešitvijo ali pri sodišču v stečajnem postopku ali v tem denacionalizacijskem postopku, kar bo mogoče ugotoviti le v primeru, če bo dovoljena obnova denacionalizacijskega postopka in dana možnost nespornemu novemu lastniku, da zaščiti svoje pravice, tako v okviru ZDen kot tudi zakona, ki ureja stečaj. Tožeča stranka uveljavlja tudi tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da, ker je bilo Obrtno podjetje v stečaju, v tem primeru določbe Zden ne morejo imeti vpliva in določbe o prepovedi prodaje ne morejo veljati.

Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega organa in tožene stranke, da, ker tožeča stranka nima nobenih pravic, obveznosti in pravnih koristi glede parcele, ki je predmet denacionalizacije, ne more biti stranka v tem postopku. Denacionalizacijska odločba se nanaša na isto nepremičnino, ki je predmet stečajnega postopka, pri čemer tožeča stranka še navaja, da je plačala podjetje v celoti. Zaradi neudeležbe tožeče stranke v postopku je prišlo do velikih napak, kršitev določb ZDen in ignoriranja stečajnega postopka, kar ima za posledico oškodovanje tožeče stranke in neupravičeno obogatitev denacionalizacijskega upravičenca. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka upravičena predlagati obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo, s katero je bila denacionalizacijskemu upravičencu vrnjena v last in posest parcela št. 180/6. Medtem ko tožeča stranka meni, da bi morala biti v tem denacionalizacijskem postopku udeležena kot stranka, kar utemeljuje s tem, da je na javni dražbi kupila Obrtno podjetje v stečaju, torej tudi navedeno parcelo, kot del premoženja tega podjetja, tožena stranka ugotavlja, da predmetna parcela nikoli ni bila v premoženju tožeče stranke, zato ni upravičena predlagati obnove postopka.

Obnovo postopka lahko predlaga stranka (1. odstavek 250. člena ZUP). Stranke v postopku za denacionalizacijo so po določbi 60. člena ZDen upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tožeča stranka bi bila torej upravičena predlagati obnovo postopka le, če bi izkazala, da je parcela, ki je predmet denacionalizacije, res del njenega premoženja. Tega pa iz podatkov v predloženih upravnih spisih niti iz navedb tožeče stranke ni mogoče sklepati. Po presoji sodišča namreč za tako sklepanje ne more biti podlaga zgolj dejstvo, da je bila predmetna parcela sestavni del premoženja Obrtnega podjetja, ki ga je v stečajnem postopku na javni dražbi kupila tožeča stranka, ob tem, ko iz podatkov spisa izhaja in niti ni sporno, da je pred tem stečajni senat s sklepom z dne 11.2.1992 prekinil stečajni postopek v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino, glede katere je bila podana zahteva za denacionalizacijo in da tudi sicer iz podatkov spisa ne izhaja, da je premoženje stečajnega dolžnika ob nakupu podjetja predstavljala tudi navedena parcela. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je stečajni senat predmetno nepremičnino s sklepom z dne 2.6.1993 izročil Občini. Glede na navedeno je utemeljeno sklepanje tožene stranke, da navedena nepremičnina ni bila nikoli v sredstvih tožeče stranke. Zato tudi po presoji sodišča tožeča stranka ni upravičena predlagati obnove postopka in je bil njen predlog utemeljeno zavržen. Predlog za obnovo postopka je namreč strogo formalna vloga. O predlogu pristojni organ odloči le, če pred tem ugotovi, da je pravočasen, da ga je vložila upravičena oseba ter, da je okoliščina, na katero predlog opira, verjetno izkazana. Sicer ga zavrže (256. člen ZUP). Ugovorov, ki se nanašajo na meritorno odločitev o stvari, pa v tem postopku ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 1/91-I in 45/I/94).