Jedro

Če pripor ni bil pravnomočno odpravljen, sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bilo pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodeno, ne predstavlja nove odreditve pripora.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom I Ks 89190/2010 z dne 5. 12. 2011 obdolženemu A. P. odpravilo pripor, ki mu je bil odrejen s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 89190/2010 z dne 17. 11. 2011, iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi utemeljenega suma, da je izvršil kaznivi dejanji nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom I Kp 89190/2010 z dne 14. 12. 2011 ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca ter pripor zoper obdolženca podaljšalo.

2. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik zaradi kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pripor zoper obdolženca odpravi, podrejeno pa, da odredi katerega izmed milejših ukrepov.

B.

3. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izjema od tega pravila je četrti odstavek navedenega člena, ki določa, da se sme tudi med kazenskim postopkom, ki še ni pravnomočno končan, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primerih podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena).

4. V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Mariboru obdolžencu pripor odpravilo, Višje sodišče v Mariboru pa je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper navedeni sklep ter pripor podaljšalo. Pripor torej ni bil pravnomočno odpravljen, zato ni mogoče pritrditi vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da predstavlja sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bilo pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodeno, novo odreditev pripora, zoper katero je dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča XI Ips 96334/2010-92 z dne 17. 5. 2011).

5. Ker zoper izpodbijani sklep zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.