Jedro

Toženčev otrok iz njegove nove življenjske skupnosti ne sme biti prikrajšan pri svojih preživninskih potrebah na račun zvišanja toženčevih preživninskih obveznosti do tožnikov. Omejitve morajo biti sorazmerne pri vseh upravičencih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in zvišalo preživnino, ki jo mora plačevati toženec za mladoletna tožnika za čas od 5.2.1996 do 30.4.1996 na 6.686,00 SIT za vsakega, od 1.5.1996 dalje pa po 10.000,00 SIT za vsakega. Ugotovilo je, da so se stroški za preživljanje obeh tožnikov povečali od tedaj, ko je bila 23.12.1991 določena preživnina zanju. Podrobno je ugotovilo izdatke in določilo preživnino v navedenem znesku, pri tem pa upoštevalo, da so toženčeve premoženjske razmere slabše, ker ima nižjo plačo kot mati obeh tožnikov in ker preživlja otroka, ki se mu je rodil po tem, ko je bila že določena preživnina za tožnika.

Sodišče druge stopnje je ugodilo toženčevi pritožbi in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Upoštevalo je, da so se razmere na strani tožeče stranke sicer spremenile, vendar ne bistveno, bistveno pa so se poslabšale toženčeve razmere, saj mora preživljati otroka, ki se mu je rodil po razvezi zakonske zveze.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v novo sojenje. Sodbi očita, da je izrek v nasprotju z razlogi, po katerih so se razmere na strani tožeče stranke spremenile. Meni tudi, da so razlogi v nasprotju z vsebino listin, s katerimi je tožeča stranka dokazovala toženčeve priložnostne zaslužke. Sklicuje se na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerih morajo starši zagotoviti otrokom zdravo rast, skladen razvoj in usposobitev za delo ter da so jih dolžni preživljati. V izpodbijano sodbi so prezrti dodatni toženčevi dohodki. Napačno in pomanjkljivo je ugotovljeno, kakšne so toženčeve obveznosti do mlajšega otroka.

Toženec v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Državni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Res je, kar navaja revizija, da so se stroški za preživljanje mladoletnih tožnikov zvišali. Toda upoštevati je treba tudi možnosti vsakega od staršev (79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Prav toženčeve skromne možnosti so odločilni razlog za zavrnitev zahtevka na zvišanje preživnine. Toženčeva plača 41.000,00 SIT z otroškim dodatkom 7.000,00 SIT ne omogoča zvišanja sicer res skromne preživnine, ker bi bila s tem ogrožena eksistenca toženca in njegovega tretjega otroka, rojenega v novi življenjski skupnosti. Ko sodba druge stopnje ugotavlja slabo premoženjsko stanje na obeh straneh in hkrati zavrača zahtevek na zvišanje preživnine, v tem ni nobenega nasprotja. Ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za drugačno odločitev. Premoženjsko stanje tožeče stranke bi sicer opravičevalo zahtevek na višjo preživnino, če bi jo toženec zmogel. Ker je ne zmore, zahtevku ni mogoče ugoditi.

Preživnino je mogoče zvišati, če se ugotovi, da ima zavezanec možnost več prispevati za pokrivanje preživninskih izdatkov upravičencev. V tem postopku ni bilo ugotovljeno, da ima toženec postranske dohodke. Na revizijski stopnji pa dejanskih ugotovitev ni mogoče dopolnjevati (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Sodišče prve stopnje je izrazilo stališče, da je toženec mlad in zdrav ter bo zato lahko našel dodatno zaposlitev, vendar tega ni konkretiziralo z dejansko ugotovitvijo ali oceno o možnih dohodkih, temveč je izhajalo samo iz ugotovljenih dohodkov od plače v mesečnem znesku 41.000,00 SIT in otroških dodatkov v znesku 7.000,00 SIT. Te ugotovitve so podlaga za sojenje na prvi in drugi stopnji. Nanje je vezano tudi revizijsko sodišče. Ni ugotovljeno, da bi imel toženec še druge dohodke in tudi ne, da ni izkoristil kakšne konkretne možnosti zanje. Glede na tako ugotovljena dejstva je torej odločeno pravilno. Podlaga za določanje preživnine je 79.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po katerem so odločilne možnosti staršev in potrebe otrok. Možnosti staršev predstavljajo omejitev, zaradi katere ni mogoče prisoditi preživnine v skladu z vsemi otrokovimi potrebami. Če iz upravičenih razlogov možnosti katerega od staršev ne omogočajo višje preživnine, je treba pač določiti preživnino samo za pokritje najnujnejših potreb. Toženčev otrok iz njegove nove življenjske skupnosti ne sme biti prikrajšan pri svojih preživninskih potrebah na račun zvišanja toženčevih preživninskih obveznosti do tožnikov. Omejitve morajo biti sorazmerne pri vseh upravičencih.

Uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Tožeča stranka z revizijo ni uspela, tožena stranka pa revizijskih stroškov ne uveljavlja. Zato o stroških revizijskega postopka ni bilo treba odločati.