Jedro

Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 3. 3. 2014 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 26. 3. 2014 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 2.269,20 EUR nadomesti z zneskom 1.191,70 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 134,25 EUR v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 3. 20104 je sodišče prve stopnje štelo tožbo, vloženo dne 1.12.2011, ter nasprotno tožbo, vloženo 23. 1. 2012, za umaknjeni in je postopek po tožbi in postopek po nasprotni tožbi ustavilo (I. in II. točka izreka) ter razveljavilo procesna dejanja, ki jih je opravilo na naroku za glavno obravnavo dne 29. 1. 2014 (III. točka izreka).

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožeča stranka) iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dne 29. 1. 2014 razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, na katerega ni pristopila nobena stranka, je v evidentnem nasprotju z vsebino zapisnika naroka, ko sodišče ugotavlja, da je za tožečo stranko pristopil prokurist V. M. Če bi sodišče na naroku dvomilo v kvaliteto prokurista kot zastopnika, bi prokurist poklical direktorico tožeče stranke V. M., ki bi bila lahko takoj navzoča na obravnavi. Sodišče tega ni storilo, čeprav mora po uradni dolžnosti paziti na procesno sposobnost stranke in na vse, kar je povezano z zastopanjem stranke. Sodišče tudi napačno tolmači vlogo prokurista in njegovo kvalifikacijo za zastopanje v pravdi. Potrebno je ločiti med zastopniki in pooblaščenci. Pooblaščenci so vedno postavljeni na osnovi predhodnega dogovora in izdanega pooblastila za vsako dejanje posebej. Pri prokuri ne gre za pooblastilo za izvedbo konkretnega posla ali konkretnega posla na sodišču, temveč za upravičenje za zastopanje na osnovi zakona in na osnovi zakonsko določenih aktov družbe, kar potrjuje tudi 33. člen ZGD, po katerem mora družba podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register in nadalje, da se mora prokuristov podpis shraniti pri sodišču. Narok, ki ga je sodišče opravilo je sodno dejanje. Sodišče ga ne more razveljaviti, ker zato nima nobenega procesnega pooblastila. Sodišče lahko določi, da bo znova začelo glavo obravnavo, lahko določi nov datum naroka in ga kasneje prekliče, ne more pa razveljaviti naroka z dne 29. 1. 2014. 3. Z izpodbijanim sklepom z dne 26. 3. 2013 je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 2.269,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

4. Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Navaja, da je procesno napačna odločitev, da so v konkretnem primeru nastale pravne posledice umika tožbe. Opozarja, da ZPP ne dopušča, da se strankam že pred končanjem postopka priznajo pravdni stroški, saj ne gre za primer odmere stroškov po prvem odstavku 156. člena ZPP. Sodišče je odmerilo nagrado za postopek in tudi nagrado za narok v višini 883,20 EUR, čeprav zapisnik glavne obravnave z dne 29. 1. 2014 izrecno ugotavlja, da tožena stranka ni pristopila na navedeni narok.

5. Tožena stranka (tožeča stranka po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožena stranka) je na pritožbo odgovorila ter je predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožba zoper sklep z dne 3. 3. 2014 ni utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 26. 3. 2014 je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 3. 3. 2014:

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen.

8. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da prokurist ni zakoniti zastopnik tožeče stranke, temveč pooblaščenec, katerega obseg pooblastila je določen v Zakonu o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1 (Ur. list RS, št. 42/2006 in naslednji). Za pravno osebo procesna dejanja opravlja njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), ali od njega pooblaščena oseba (86. člen ZPP). Po prvem odstavku 32. člena ZGD-1 gospodarsko družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). Prokura je posebna oblika splošnega poslovnega pooblastila, ki ga podeli gospodarska družba eni ali več osebam v postopku, določenim v aktu o ustanovitvi (prvi odstavek 33. člena ZGD-1). Obseg prokure je določen v prvem odstavku 35. člena ZGD-1 in obsega opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Vendar ta določba ureja le pooblastilo prokurista na materialno pravnem, ne pa tudi na procesnem področju. Zato prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v sodnem postopku (1). Ker je prokurist pooblaščenec družbe, ki mu je podelilo prokuro, tudi zanj veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 282. člena ZPP, ki ureja domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena stranka. Ker je tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravljala pravna dejanja (pristop na narok po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena) se šteje, da ta dejanja niso opravljena (četrti odstavek 88. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo opravljena procesna dejanja ter štelo, da tožeča stranka na narok z dne 29. 1. 2004 ni pristopila. Odvečna procesna dejanja, ki jih je sodišče opravilo na naroku oziroma po naroku ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in ne morejo sanirati pomanjkljivosti pri zastopanju tožeče stranke pred okrožnim sodiščem oziroma preprečiti domnevo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 3. 2014:

11. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna posledica iz prvega odstavka 158. člena ZPP pa ne nastopi samo pri izrecnem umiku tožbe, temveč vselej, kadar tožba po samem zakonu velja za umaknjeno.

12. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče toženi stranki nepravilno priznalo nagrado za narok v višini 883,20 EUR, saj tožena stranka na narok sploh ni pristopila. Zato je pritožbeno sodišče nagrado znižalo za 883,20 EUR z 22 % DDV, torej za 1.077,50 EUR.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka.

14. Ker je tožeča stranka s pritožbo zoper sklep o stroških delno uspela, za približno 47%, je pritožbeno sodišče v skladu z načelom delnega uspeha v pravdi odločilo, da ji tožena stranka povrne ustrezni del pritožbenih stroškov. Stroški se nanašajo na nagrado za postopek po tar. št. 3210 v priglašeni višini 50,00 EUR, za PTT 1,25 EUR, z 22 % DDV, ter takso v višini 72,00 EUR, skupaj 134,25 EUR. Ob upoštevanju pritožbenega uspeha je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 63,23 EUR pritožbenih stroškov.

15. Tožeča stranka krije svoje pritožbene stroške, ki so ji nastali v zvezi z pritožbo zoper sklep z dne 3. 3. 2014 Tožena stranka krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbi, saj njen odgovor ni pripomogel k reševanju zadeve (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Glej odločbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 271/2013, X Ips 91/2012, X Ips 762/2008 TER Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, prva knjiga, stran 341.