Jedro

V postopku o prekršku je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le zaradi tistih procesnih kršitev, ki jih ZP-1 sam opredeljuje za kršitve (jih določa kot razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma za pritožbo v rednem sodnem postopku).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Kranj (prekrškovni organ) je dne 13. 10. 2010 V. O. izdala plačilni nalog, zaradi prekrška po sedmem odstavku 39. a člena Zakona o policiji (ZPol) ter mu izrekla globo v višini 400,00 EUR. Plačilni nalog je postal pravnomočen 22. 10. 2010. 2. Zoper plačilni nalog vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve prvega odstavka 57. a člena Zakona o prekrških (ZP-1). Opozarja, da se v skladu s to določbo posebni plačilni nalog lahko izda le zaradi kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter zaradi kršitve predpisov o javnih zbiranjih. Ker je bil storilec kaznovan zaradi kršitve ZPol, prekrškovni organ ne bi smel izdati plačilnega naloga po prvem odstavku 57. a člena ZP-1, temveč bi moral izvesti postopek o prekršku in izdati odločbo o prekršku (51. člen ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega plačilnega naloga in vrnitev zadeve prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je V. O. dne 13. 10. 2010 okrog 7.30, na naslovu K., kršil odredbo z dne 3. 10. 2010 o prepovedi približevanja svoji materi A. O. in o prepovedi nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Prekrškovni organ je prekršek kvalificiral po sedmem odstavku 39. a člena ZPol in storilcu izdal izpodbijani plačilni nalog.

5. V hitrem postopku o prekršku prekrškovni organ praviloma izda odločbo o prekršku, plačilni nalog pa le, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Posebni plačilni nalog po 57. a členu ZP-1 je mogoče izdati le zaradi kršitve zakonov oziroma predpisov, ki so taksativno našteti v prvem odstavku te določbe, to je zaradi kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter zaradi kršitve predpisov o javnih zbiranjih. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru, ko se storilcu očita prekršek zaradi kršitve ZPol, torej predpisa, ki ga prvi odstavek citirane določbe ne zajema, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. a členu ZP-1. Vendar pa v zahtevi ne pojasni, katero (procesno) kršitev naj bi prekrškovni organ z izdajo plačilnega naloga namesto odločbe o prekršku zagrešil. V postopku o prekršku je namreč zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le zaradi tistih procesnih kršitev, ki jih ZP-1 sam opredeljuje za kršitve, s tem, da jih določa kot razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku (62. člen ZP-1) oziroma za pritožbo v rednem sodnem postopku (155. člen ZP-1).

C.

6. Ker iz zahteve ni mogoče razbrati, katera kršitev 62. člena ZP-1 naj bi bila podana, uradni preizkus pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izključen, je Vrhovno sodišče zahtevo zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).