Jedro

Ob revizijsko neizpodbojnih dejstvih, da so tožencu izročili denar za nakup spornih nepremičnin O. S., J. W. in H. A., pred ustanovitvijo pravne prednice tožnice, je tudi materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je bila sklenjena pogodba v korist tretjega, ki ga je predstavljala pravna prednica tožnice, seveda šele po njeni ustanovitvi. Tožnica v tem primeru seveda ni upravičena do vrnitvenega zahtevka, ki je lahko le predmet kritnega razmerja in ne razmerja med promitentom (tožencem) in beneficiarjem (pravnim prednikom tožnice).

Izrek

Revizija se v delu glede primarnih zahtevkov zavrže, sicer pa se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo proti toženki V. d.o.o. glede zahtevka, da je ta dolžna izbrisati lastninsko pravico in pravico uporabe na spornih nepremičninah, zavrnilo pa je primarne zahtevke proti tožencu M. T., da je dolžan izbrisati lastninsko pravico in pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki sta vpisani na toženko ter izvršiti vpis lastninske pravice in pravice uporabe na istih nepremičninah na svoje ime na podlagi kupoprodajnih pogodb sklenjenih med njim kot kupcem in M. p.o. C. kot prodajalcem, ter da je toženec dolžan izročiti tožnici sporne nepremičnine in nanjo prenesti vse pravice, ki jih je pridobil na podlagi navedene kupoprodajne pogodbe. Sodišče je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek proti tožencu zaradi plačila 4.762.800 ATS.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodni odločbi.

3. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča „ iz vseh revizijskih razlogov“. Nasprotuje stališču sodišč, da gre pri primarnih zahtevkih delno za razsojeno zadevo. Revident tudi ponovi večino dosedanjih trditev v zvezi z utemeljenostjo primarnih zahtevkov ter poudari, da „je sodišče prve stopnje protizakonito razbilo postavljeni zahtevek na dva dela, vse z očitnim namenom opravičiti in utemeljiti svojo trditev o razsojeni zadevi“. Nadalje nasprotuje odločitvi o zavrnitvi podrejenega zahtevka in poudarja, da je toženec podpisal potrdilo o prejemu denarja za nakup nepremičnin, teh pa ni izročil pravnemu predniku tožnika temveč toženki. Res je, da so tožencu izročili denar trije tujci, ki so pa bili hkrati ustanovitelji tožnikovega pravnega prednika. Denarja mu niso izročili v svojem imenu in za svoj račun temveč za račun novo ustanovljene družbe. Zato ni jasno, na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da je toženec z navedenimi tremi tujci sklenil pogodbo v korist tretjega. Sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov z vpogledom v različne sodne spise iz katerih naj bi bila razvidna pravilnost tožnikovih trditev.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena pooblaščencu tožencev, ti pa nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena, kolikor se nanaša na primarne tožbene zahtevke, v delu, ki nasprotuje odločitvi o podrejenem zahtevku proti tožencu, pa ni utemeljena.

6. Glede primarnih zahtevkov je podana tako objektivna kot subjektivna kumulacija. Nekateri zahtevki (npr. zahtevek, da toženec izroči nepremičnino tožniku) se nanašajo izključno na razmerje tožnika in toženca. Zato za dovoljenost revizije ne zadošča nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, ki je bila navedena v tožbi (5.000.000 SIT). Če ni navedena vrednost za vsakega od zahtevkov je namreč položaj enak, kot če vrednost sploh ni navedena. (1) Popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima pri nedenarnih zahtevkih vedno za posledico nedovoljenost revizije. (2)

7. Revizija je tako dovoljena le v delu, ki nasprotuje zavrnitvi podrejenega zahtevka. S tem zahtevkom je bilo od toženca zahtevano plačilo 2.762.800 ATS, kolikor naj bi znašala kupnina za sporno nepremičnino, ki jo je toženec plačal M., p.o. C. ter plačilo zneska 2.000.000 ATS, kolikor naj bi po tožbenih navedbah tožnica vložila v adaptacijo in opremo nepremičnine. V tožbi niso bila podrobneje navedena dejstva, na katera bi tožnica lahko oprla svoj zahtevek, glede dokazov pa se je tožnica le na splošno sklicevala na sodni spis Pg 1095/97 Okrožnega sodišča v Kopru. Dodatne trditve o dejstvih in ustrezni dokazi tudi niso bili posredovani sodišču do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo. Trditve in dokazi, ki jih je tožnica posredovala sodišču z vlogo dne 7. 11. 2005 so prepozni že zato, ker takrat tožnica ni niti postavila trditve, da novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. (3) Stranka mora v vsakem primeru natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, česar pa tožnica pravočasno nedvomno ni storila. Zato je povsem pravilno stališče pritožbenega sodišča glede vrnitve denarnega zneska, vloženega v adaptacijo nepremičnine, (tožbene trditve so v tem delu nejasne, pomanjkljive in dokazno nepodprte).

8. Ob revizijsko neizpodbojnih dejstvih (4), da so tožencu izročili denar za nakup spornih nepremičnin O. S., J. W. in H. A., pred ustanovitvijo pravne prednice tožnice, je tudi materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je bila sklenjena pogodba v korist tretjega, ki ga je predstavljala pravna prednica tožnice, seveda šele po njeni ustanovitvi. (5) Tožnica v tem primeru seveda ni upravičena do vrnitvenega zahtevka, ki je lahko le predmet kritnega razmerja in ne razmerja med promitentom (tožencem) in beneficiarjem (pravnim prednikom tožnice).

9. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo ob upoštevanju odločb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev revidentkinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in sklep VS RS II Ips 658/2003 z dne 12. 1. 2005. Op. št. (2): Primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 16. 12. 1993, Poročilo VS RS 2/93, stran 12. Op. št. (3): Primerjaj določbe 212. in 286. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (5): Primerjaj določbo 149. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.